Prosilec - MOL
+ -Številka: 021-85/2008
Kategorije: Razno, Ali dokument obstaja
Številka: 021-85/2008/2
Datum: 26. 8. 2008
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006-ZUS, 126/07-ZUP-E in 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. 170-36/08-2, z dne 6. 6. 2008, Mestne občine Ljubljana, Adamič Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 28. 5. 2008 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, s katero je zahteval fotokopije dokumentacije o razpisu za podelitev treh koncesij na področju zobozdravstva, iz katerih naj bo razvidno, kdo in zakaj je bil na razpisu izbran.
Organ je o zahtevi prosilca z dne 28. 5. 2008 odločil z odločbo številka 170-36/08-2 z dne 6. 6. 2008, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ uvodoma povzel zahtevo prosilca, nato pa citiral 1. in 4. člen ZDIJZ in navedel, da ZDIJZ od organa ne zahteva zagotavljanje pretvorbe iz ene oblike v drugo ali zagotoviti izvlečkov iz dokumentov, kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka, ter tudi ne nadaljevati z ustvarjanjem določenih informacij samo zaradi ponovne uporabe s strani drugih organov in oseb. Nato je organ citiral peti odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že javno dostopna (objava v uradnem glasili, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja.
V skladu z zgoraj navedenim organ navaja, da je del zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer razpisna dokumentacija za javni razpis za podelitev koncesij za opravljanje javne službe na področju osnovne zdravstvene dejavnosti v Mestni občini Ljubljana, ki je bil objavljen dne 16. 5. 2008 v Uradnem listu RS št. 47/2008, javno dostopna na spletnem portalu MOL (http://www.ljubljana.si/). Glede drugega dela zahtevka, ki se nanaša na posredovanje podatkov o izbranih koncesionarjih, pa je organ navedel, da navedenega ne more posredovati, saj upravne odločbe še niso izdane in s tem tudi ne dokončne.
Zoper navedeno odločbo je prosilec pri organu vložil pritožbo dne 17. 6. 2008, v kateri se pritožuje zoper del odločbe, v katerem je organ zahtevo za posredovanje upravnih odločb o izbranih koncesionarjih zavrnil.
Organ je prosilčevo pritožbo kot pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 3. 7. 2008, št.: 170-36/08-3 s prilogami, na podlagi prvega odstavka 245. člena ZUP, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba prosilca ni utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave RS. Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, če pa z zahtevano informacijo ne razpolaga, mora o zahtevi prosilca odločiti z odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Pooblaščenec ugotavlja, da Mestna občina Ljubljana kot organ lokalnih skupnosti nedvomno sodi v krog organov, ki so na podlagi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ zavezani za posredovanje informacij javnega značaja. Pooblaščenec je zato preveril, ali je izpolnjen tudi drugi izmed treh pogojev za obstoj informacije javnega značaja, in sicer, ali informacija izvira iz delovnega področja organa. Pooblaščenec ugotavlja, da je občina ali mesto v skladu s prvim odstavkom 5. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur. l. RS, št. 23/2005 - UPB2, v nadaljevanju ZZDej) pristojna za zagotavljanje mreže javne zdravstvene službe na primarni ravni. V skladu z navedenim Pooblaščenec zaključuje, da dokumenti, ki jih je zahteval prosilec, spadajo v delovno področje organa, saj se nanašajo na izbirni postopek za podelitev koncesij za opravljanje javne službe na področju osnovne zdravstvene dejavnosti v Mestni občini Ljubljana. V nadaljevanju je bilo tako v pritožbenem postopku potrebno najprej razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo v določeni obliki in je tako izpolnjeno merilo materializirane oblike. Če so namreč informacije javnega značaja, ki jih prosilec zahteva, vsebovane v dokumentu, s katerim organ razpolaga, je potrebno v nadaljevanju odločiti o tem, ali so ti dokumenti dostopni vsakomur ali pa so morebiti podane izjeme, ki prosti dostop izključujejo.
2. Reševanje pritožbe prosilca z dne 17. 6. 2008 zoper odločbo organa številka 170-36/08-2 z dne 6. 6. 2008
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Pooblaščenec je v primeru pritožbe prosilca z dne 17. 6. 2008 moral ugotoviti, ali gre pri zahtevani informaciji za informacijo javnega značaja v smislu ZDIJZ. Ker se je organ skliceval na to, da zahtevana dokumentacija ne obstaja, saj organ do izdaje izpodbijane odločbe zahtevanih upravnih odločb še ni izdal in ker pritožba prosilca izhaja iz domneve, da organ z zahtevanimi podatki razpolaga, je bilo v pritožbenem postopku potrebno razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo oziroma, ali organ z njimi razpolaga.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Prav tako niso dolžni informacij zbirati, pridobivati od drugih, obdelovati ali analizirati tako, da bi po kriterijih in kategorijah, ki jih zahtevajo prosilci, iz neobdelanih in razpršenih podatkov ustvarili nov dokument, ki bi prosilcu omogočal neposredno seznanitev z zahtevano informacijo. ZDIJZ torej ne varuje dostopa do informacij, ki bodo oziroma, ki bi lahko šele nastale.
V obravnavanem primeru je prosilec zahteval dostop do fotokopij dokumentacije, iz katere je razvidno, kdo in zakaj je bil izbran v postopku podelitve treh koncesij na področju zobozdravstva. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z izpodbijano odločbo, v kateri je navedel, da organ podatkov o izbranih koncesionarjih ne more posredovati, saj upravne odločbe o podelitvi koncesije še niso izdane in skladno s tem tudi ne dokončne.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je prvostopenjski organ v skladu s prvim odstavkom 138. člena ZUP pred izdajo odločbe dolžan ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. ZUP v 207. členu nadalje določa, da organ, ki je pristojen za odločanje, izda odločbo o zadevi, ki je predmet postopka, na podlagi dejstev, ugotovljenih v postopku. Nadalje lahko pritožnik v skladu s tretjim odstavkom 238. člena ZUP v pritožbi navaja nova dejstva in dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Nova dejstva in dokazi se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi. Iz zgoraj navedenega izhaja, da lahko organ v postopku odločanja o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja odloča le na podlagi tistih dejstev in dokazov, ki obstajajo ter so ugotovljena in dokazana v postopku do izdaje odločbe na prvi stopnji, saj so le slednja organu znana in jih organ pri svoji odločitvi lahko upošteva.
V skladu z 248. členom ZUP organ druge stopnje pritožbo zavrne, če ugotovi, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena. V skladu z navedeno določbo je Pooblaščenec v nadaljevanju moral preveriti, ali je dokumentacija, ki jo prosilec zahteva, v času do izdaje odločbe organa prve stopnje obstajala in ali je bila izpodbijana odločba posledično pravilna in na zakonu utemeljena.
Pooblaščenec ugotavlja, da je bila izpodbijana odločba organa izdana dne 6. 6. 2008, v obrazložitvi odločbe pa organ navaja, da podatkov o izbranih koncesionarjih prosilcu ne more posredovati, ker upravne odločbe še niso izdane in skladno s tem tudi ne dokončne. Kot dokaz tej trditvi je organ Pooblaščencu posredoval odločbe o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti na področju zobozdravstva odraslih v Mestni občini Ljubljana, in sicer odločbo št. 170-37/08-7, št. 170-38/08-7 in št. 170-39/08-7. Pooblaščenec ugotavlja, da so vse navedene določbe datirane dne 16. 6. 2008, oziroma v času po izdaji izpodbijane odločbe. Na podlagi navedenega in na podlagi predloženih dokazov Pooblaščenec zaključuje, da organ z dokumenti, katerih obstoj zatrjuje prosilec, v času izdaje dokumentov dejansko ni razpolagal.
Ker organ z navedenimi odločbami v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal, Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru ni izpolnjen tretji kriterij za obstoj informacije javnega značaja, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP o pritožbi prosilca z dne 19. 6. 2008 odločil tako, da je pritožbo zavrnil in v obrazložitvi podal tudi razloge za neutemeljenost pritožbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Adamič Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana, št. št. 170-36/08-2, z dne 6. 6. 2008. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka
Vročiti:
- organu (z vročilnico),
- prosilcu (z vročilnico),
- arhiv, tu.