Prosilec - Mestna občina Nova Gorica
+ -Številka: 021-86/2008/1
Kategorije: Razno
POVZETEK
Prosilec je vložil pritožbo zoper sklep o zavrženju njegove vloge, s katero je zahteval posredovanje fotokopij dokumentov, ki se nanašajo na stole, ki jih uporabljajo uslužbenci organa. Organ prve stopnje je menil, da iz njegove vloge ni razvidno, na katero dokumentacijo se vloga nanaša. Informacijski pooblaščenec ugotovil, da vloga prosilca vsebuje vse zakonsko določene sestavine in dosega primerno stopnjo določnosti in razumljivosti, tako da jo je mogoče obravnavati brez dodatne dopolnitve vloge.
ODLOČBA
Številka: 021-86/2008/1
Datum: 11. 11. 2008
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 259. člena v povezavi s tretjim odstavkom 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E in 65/08-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec), zoper sklep Mestne občine Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 1, 5000 Nova Gorica, (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2008 z dne 3. 6. 2008, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Sklep organa, št. 090-1/2008 z dne 3. 6. 2008, se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najkasneje v 30 (tridesetih) dneh po prejemu te odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je z vlogo z dne 19. 3. 2008, ki jo je organ prejel dne 25. 3. 2008, vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je od organa zahteval pridobitev fotokopije dokumentacije o tem, kaj je organ storil oziroma kaj organ načrtuje, da uslužbenci organa po večletnem delu, ne bodo imeli zdravstvenih posledic ali trajnih (invalidskih) okvar. Pri tem prosilec pojasnjuje, da v zadnjem času opaža, da zaposleni pri pisarniškem delu sedijo na neudobnih, zdravju škodljivih stolih ter dodaja, da je naložba v zdravje in dobro počutje zaposlenih pomembnejša od marmorja, stekla, kovin in računalnikov.
Organ je s pozivom za dopolnitev vloge, št. 090-1/2008 z dne 26. 3. 2008, prosilca obvestil, da iz vloge prosilca ni razvidno, na katero konkretno dokumentacijo se vloga nanaša, saj dokumentacija, ki bi bila izdelana v povezavi s vprašanjem »kaj ste storili oziroma kaj načrtujete, da vaši sodelavci in sodelavke ne bodo imeli zdravstvenih posledic«, v organu ne obstaja. Organ je z navedenim dopisom prosilca pozval, da v roku 8 dni po prejemu poziva svojo vlogo dopolni s konkretnim podatkom, na katero dokumentacijo se zahtevek prosilca nanaša.
Organ je dne 3. 6. 2008 izdal sklep št. 090-1/2008, s katerim je zahtevo prosilca v celoti zavrgel. V obrazložitvi sklepa je organ navedel, da je prosilca v skladu s prvim odstavkom 18. člena ZDIJZ pozval, naj vlogo v roku osmih dni po prejemu poziva dopolni ter da je bil prosilec izrecno opozorjen na to, da bo organ v primeru, da vloga ne bo popolna, slednjo v skladu s tretjim odstavkom 18. člena ZDIJZ zavrgel. V nadaljevanju obrazložitve izpodbijanega sklepa je organ navedel, da iz vrnjene povratnice izhaja, da je prosilec poziv za dopolnitev vloge prejel 29. 3. 2008 ter da prosilec v roku, v katerem je bil pozvan na dopolnitev vloge, vloge ni dopolnil, zato je bilo potrebno vlogo zavreči.
Pooblaščenec je zoper sklep št. 090-1/2008, z dne 3. 6. 2008, dne 23. 6. 2008 prejel pritožbo, v kateri je prosilec navedel, da je s svojo zahtevo prosil organ za posredovanje fotokopij dokumentov, ki dokazujejo, na kakšnih stolih sedijo uslužbenke in uslužbenci organa ter da je večina državnih organov, ki jim je poslal zahtevo z enako vsebino, navedeno zahtevo razumela in nanjo zadovoljivo odgovorila.
Ker je bila pritožba prosilca poslana neposredno Pooblaščencu, jo je Pooblaščenec. z dopisom št. 0900-151/2008/5, z dne 1. 7. 2008, odstopil organu, skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-1/2008, z dne 4. 7. 2008.
Pritožba je utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja (drugi odstavek 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami), zato v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. S tem, ko ZDIJZ med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, posega v širok spekter delovanja javnega sektorja. Na širino dometa ZDIJZ kaže tudi sama definicija informacije javnega značaja. Informacija javnega značaja je, po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz omenjene določbe ZDIJZ izhaja, da so za opredelitev informacije javnega značaja pomembni trije osnovni kriteriji, in sicer da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jih je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se le-ta nahaja v materializirani obliki, v obliki dokumenta oziroma širše, dokumentarnega gradiva. V konkretnem primeru bi torej informacijo javnega značaja lahko predstavljale npr. naslednje vrste dokumentov: t. i. izjava o varnosti z oceno tveganja, če bi vsebovala podatke o stolih, na katerih sedijo uslužbenci, dokumenti o nakupu stolov, fotografije oziroma prospekti, ki se nanašajo na stole, na katerih sedijo javni uslužbenci, itd..
2. Obveznosti prosilca po ZDIJZ
Pri uveljavljanju pravice dostopa do informacij javnega značaja ZDIJZ prosilcu nalaga izpolnjevanje nekaterih formalnih zahtev, ki se nanašajo na obvezne sestavine pisne zahteve (vloge), s katero se prosilec obrne na organ. Po določbi prvega odstavka 17. člena ZDIJZ mora zahteva vsebovati podatke o organu (navedbo organa, kateremu se pošilja), podatke o vložniku (osebno ime ali naziv pravne osebe ter naslov) in podatke o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu. ZDIJZ v drugem odstavku 17. Člena, poleg zahteve po opredelitvi načina seznanitve z vsebino informacije javnega značaja, prosilcu nalaga opredelitev informacije, s katero se želi seznaniti oziroma na kakšen način se želi z vsebino zahtevane informacije seznaniti (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).
Osrednji in najpomembnejši del zahteve je opis informacije javnega značaja, s katero se upravičenec želi seznaniti, kar predstavlja zahtevek stranke v smislu prvega odstavka 66. člena ZUP. Želene informacije morajo biti opisane tako natančno, da organ zahtevek lahko obravnava, ni pa potrebno, da so opredeljene do potankosti. Organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnosti, ki za identifikacijo iskanega dokumenta niso neizogibno potrebne, če ima na razpolago dovolj drugih podatkov, po katerih lahko dokument oziroma dokumente najde, pa čeprav ima zaradi tega več dela. Organ tudi ne sme zahtevati podatkov, kot so npr. opravilne številke spisov, saj je to njegova interna šifra, ki zunanjim subjektom ni nujno znana. Tudi natančni datumi ali zaporedne številke niso nujno potrebni podatki, če prosilec okvirno navede dovolj omejeno časovno obdobje ali druge podatke za iskanje.
Upoštevati moramo tudi dejstvo, da uporabnik pogosto ne ve, koliko dokumentov določene vrste organ poseduje. V tem primeru mu mora organ dati na razpolago vse dokumente, ki se na določeno vprašanje nanašajo oziroma prosilca seznaniti, da ni možno posredovati vseh dokumentov, če gre za izredno veliko količino teh ali za izredno obsežne dokumente. V takšnem primeru bi bilo smotrno tudi v Sloveniji razmisliti o možnosti, ki je uveljavljena v praksi nekaterih tujih držav, da organ prosilca lahko povabi k sebi in mu predoči problem, nato pa skupaj ugotovita, kaj je dejansko prosilec želel in izločita nerelevantne dokumente. Ob vsem tem se morajo tudi prosilci zavedati, da bolj ko je opredelitev natančna, večja je verjetnost, da bodo prejeli prave podatke in da bo organ za njihovo iskanje potreboval kar najmanj časa. Zato je priporočljivo, da stranka navede vse, kar o iskanem dokumentu ve, kot na primer, kdaj in kje je nastal, kateri organ ga je ustvaril oziroma poslal, kakšna je njegova vsebina, številka, oblika ipd. S podrobnim opisom informacij se prosilec hkrati izogne možnosti, da bi organ terjal dopolnitev zahteve ali jo zaradi nepopolnosti celo zavrgel (več Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 194).
Zahteva po opisu želene informacije javnega značaja pomeni, da mora prosilec informacijo opisati s tako stopnjo določnosti, da lahko organ zahtevek obravnava (primerna stopnja določnosti), ne pomeni pa, da je potrebno informacijo povsem določno identificirati. Primerna stopnja določnosti pomeni, da mora biti opis informacije natančen do te mere, da omogoča določljivost informacije oziroma dokumenta. Podobno izhaja tudi iz 6. člena Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (v nadaljevanju Uredba), ki določa, da se prošnje dajejo dovolj natančno, da lahko institucija ugotovi, za kateri dokument gre. V primeru, da način hrambe dokumentov in razpoložljivi podatki organu omogočajo, da zahtevano informacijo najde, organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnega opisovanja oziroma podrobne identifikacije informacije oziroma dokumenta. Takšna zahteva bi bila upravičena zgolj v primeru, ko bi bile dodatne podrobnosti nujno potrebne, da bi organ zahtevo sploh lahko obravnaval. Pri tem pa količina dela, ki bi jo organ imel zaradi omejenega opisa zahtevane informacije oziroma dokumenta, ni pomembna.
ZDIJZ torej nalaga prosilcu opredelitev želene informacije v razumnih mejah, te pa so nedvomno povezane s prosilčevim omejenim poznavanjem dela organa. Potrebno je namreč upoštevati, da bi dosledno vztrajanje pri absolutni določenosti želene informacije oziroma dokumenta v praksi lahko pomenilo de facto negacijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja.
3. Obveznosti organa po ZDIJZ
ZDIJZ v prvem odstavku 18. člena določa, da mora organ v primeru, ko je zahteva prosilca nepopolna in je zaradi tega ne more obravnavati, prosilca pozvati, da jo v roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, dopolni. Skladno z 19. členom ZDIJZ, v povezavi s tretjim odstavkom 18. člena ZDIJZ, organ zahtevo prosilca zavrže, če ta zahteve ne dopolni v roku ali če zahteva, tudi po dopolnitvi, ne izpolnjuje pogojev iz 17. člena ZDIJZ in je zato organ ne more obravnavati.
Pooblaščenec poudarja, da drugi odstavek 18. člena ZDIJZ zavezuje uradno osebo, ki je pri organu imenovana za posredovanje informacij javnega značaja, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudi ustrezno pomoč. Navedena določba je specifičen izraz načela varstva pravic strank, ki ga določa 7. člen ZUP in v skladu s katerim morajo organi pri postopanju in odločanju strankam med drugim omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Podobno zahtevo po zagotovitvi pomoči prosilcu pri razjasnitvi prošnje določa tudi Uredba v 6. členu. Organ mora prosilcu nuditi ustrezno pomoč ne samo v primeru, ko kot prosilci nastopajo prava neuke stranke, pač pa tudi v primeru, ko zahtevo poda pooblaščenec, ki je odvetnik. Ob generalni zahtevi po »ustrezni pomoči« ZDIJZ ali ZUP ne določata konkretno, na kakšen način, v kakšni obliki ter v kakšnem obsegu mora organ prosilcu nuditi pomoč. Kljub temu ni nobenega dvoma, da je organ v primeru, ko meni, da zahteva ni dovolj opredeljena, da bi jo bilo mogoče obravnavati, zavezan na formalen (npr. pisno ali z vabilom) ali manj formalen (npr. po telefonu) način vzpostaviti stik s prosilcem in mu pojasniti vse okoliščine, povezane z zahtevanimi informacijami in dokumentarnim gradivom, s katerim organ razpolaga, ki bi lahko pripomogle k določnejši opredelitvi prosilčeve zahteve.
Če organ zahtevi za dostop ugodi, ne izda posebne odločbe, temveč o tem napravi uradni zaznamek, kot to določa prvi odstavek 22. člena ZDIJZ. Naslednji odstavek navedenega člena pa določa, da mora organ izdati pisno odločbo, če zahtevo za dostop do informacij javnega značaja delno ali v celoti zavrne. Pri tem Pooblaščenec poudarja, da mora organ, v skladu z načelom prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 5. člena ZDIJZ, prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih informacij, razen v primeru, če ugotovi, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker je podana kakšna od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, pri čemer je dokazno breme za dokazovanje obstoja izjem na organu.
4. Presoja vsebine zahteve za dostop do informacij javnega značaja v konkretnem primeru
4.1 Formalne sestavine
Na podlagi pregleda zahteve prosilca z vidika obstoja formalnih sestavin vloge, kot jih predvideva 17. člen ZDIJZ, je potrebno ugotoviti, da zahteva prosilca v obravnavanem primeru vsebuje:
- navedbo naslovnega organa kot zavezanca po ZDIJZ,
- prosilčevo osebno ime skupaj s kontaktnim naslovom,
- opredelitev informacije, s katero se prosilec želi seznaniti, in sicer v tretjem odstavku zahteve,
- način seznanitve, in sicer prosilec zahteva posredovanje fotokopij po pošti.
Zahteva ne vsebuje podatka o zastopniku ali pooblaščencu, ker je na podlagi vsebine zahteve očitno, da ni bila vložena na podlagi zastopanja.
Na podlagi pregleda zahteve prosilca z vidika obstoja formalnih sestavin vloge, kot jih predvideva 66. člen ZUP, je potrebno ugotoviti, da zahteva prosilca vsebuje tudi podpis prosilca.
Upoštevaje navedeno Pooblaščenec zaključuje, da zahteva prosilca za dostop do informacij javnega značaja z dne 19. 3. 2008 vsebuje vse zakonsko določene sestavine.
4.2 Razumljivost in zmožnost obravnave zahteve na podlagi opisa zahtevanih informacij javnega značaja (obstoj primerne stopnje določnosti)
Na podlagi vsebine zahteve prosilca Pooblaščenec ugotavlja, da so predmet zahteve prosilca dokumenti, iz katerih izhaja, kaj je organ storil oziroma kaj organ načrtuje, da uslužbenci organa po večletnem delu ne bodo imeli zdravstvenih posledic ali trajnih (invalidskih) okvar. Nadalje iz zahteve prosilca izhaja, da je zahtevane dokumente omejil le na tovrstne dokumente, ki se nanašajo na stole, na katerih sedijo uslužbenci organa. Po temeljiti preučitvi zahteve prosilca Pooblaščenec zaključuje, da je povsem logično, da prosilec zahteva vse dokumente, ki se nanašajo na stole, ki jih uporabljajo ali jih bodo uporabljali uslužbenci organa.
Na podlagi zgornjih ugotovitev je gotovo, da zahteva prosilca dosega zadostno mero določnosti, tako da omogoča organu identifikacijo dokumentov, ki bi vsebovali zahtevane informacije. Zahtevani dokumenti so po obliki, subjektivno, časovno in vsebinsko dovolj natančno opredeljeni, da jih je mogoče z gotovostjo individualizirati, če organ z njimi razpolaga.
Gotovost Pooblaščenca, da zahteva prosilca z zadostno mero določnosti omogoča organu identifikacijo zahtevanih dokumentov, potrjuje tudi navedba prosilca v pritožbi zoper izpodbijani sklep, iz katere izhaja, da je večina državnih organov, ki jim je prosilec poslal zahtevo z enako vsebino, navedeno zahtevo razumela in nanjo zadovoljivo odgovorila.
Pooblaščenec v nasprotju z navedbo organa v pozivu za dopolnitev vloge, št. 090-1/2008 z dne 26. 3. 2008, da iz vloge prosilca ni razvidno, na katero konkretno dokumentacijo se vloga prosilca nanaša, zaključuje, da celotna zahteva prosilca dosega primerno stopnjo določnosti in razumljivosti, tako da jo je mogoče v celoti obravnavati brez dodatne dopolnitve vloge.
5. Sklepno
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ izdajo sklepa o zavrženju zahteve prosilca utemeljil zgolj iz formalnega vidika, tj. na podlagi ugotovitve, da prosilec zahteve v določenem roku ni dopolnil. Organ se v obrazložitvi ni spuščal v vsebinsko presojo nepopolnosti zahteve prosilca. Enako je organ ravnal tudi pred izdajo izpodbijanega sklepa, saj dopisa, s katerim je prosilca pozval na dopolnitev, ni v ničemer utemeljil, hkrati pa prosilca ni napotil na ustrezen popravek oziroma dopolnitev zahteve oziroma mu ni nudil ustrezne pomoči v smislu drugega odstavka 18. člena ZDIJZ.
Iz dokumentacije v obravnavani zadevi očitno izhaja, da organ ni ravnal skladno z drugim odstavkom 18. člena ZDIJZ, saj ni aktivno pripomogel k ustrezni dopolnitvi prosilčeve zahteve. Čeprav je organ menil, da je natančnejša opredelitev zahtevanih informacij neogibno potrebna za odločanje o zahtevi, prosilcu ni na primeren način omogočil seznanitve z vsemi okoliščinami, na podlagi katerih bi prosilec lahko ustrezno dopolnil svojo zahtevo. Navedbe organa v pozivu za dopolnitev vloge, št. 090-1/2008 z dne 26. 3. 2008, ne ustrezajo konkretni pomoči, ki jo od organa zahteva drugi odstavek 18. člena ZDIJZ. Poleg tega je po prepričanju Pooblaščenca v zahtevi prosilca navedenih dovolj podatkov, da jo je moč opredeliti kot zahtevo s primerno stopnjo določnosti, zaradi česar je organ ob dejstvu, da prosilcu ni nudil ustrezne pomoči, ravnal nepravilno, ko je zahtevo prosilca s primerno stopnjo določnosti zavrgel, ker je prosilec ni dopolnil. Zavrženje zahteve prosilca bi bilo dopustno zgolj v primeru, če kljub ustrezni pomoči organa, prosilec zahteve ne bi dopolnil tako, da bi ta izpolnjevala pogoje po 17. členu ZDIJZ in 66. členu ZUP.
Pooblaščenec je ugotovil, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje, zato je bilo potrebno, na podlagi prvega odstavka 259. člena ZUP v povezavi s tretjim odstavkom 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi, izpodbijani sklep odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Vrnitev zadeve v ponovno odločanje Pooblaščenec utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka ter dejstvom, da po naravi stvari meritorna odločitev drugostopenjskega organa v konkretnem primeru ni mogoča. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente o stolih, na katerih sedijo uslužbenci organa, zato organ najverjetneje razpolaga z dokumentacijo, ki se nanaša na te stole, hkrati pa tudi najlažje identificira zahtevane dokumente.
Zaradi dejstva, da gre za odločanje o zakonitosti sklepa, s katerim ni bilo vsebinsko odločeno o zadevi (odločalo se je namreč le o izpolnjevanju procesnih predpostavk), drugostopenjski organ, po naravi stvari, ne more s svojo odločbo nadomestiti odločitve organa prve stopnje v smislu izdaje novega (procesnega) sklepa ali celo sprejetja vsebinske odločitve. Sklep, ki bi bil vsebinsko nasproten sklepu o zavrženju zahteve, na podlagi določb ZUP namreč ni mogoč in tudi ni smiseln. Iz istega razloga tudi ni mogoče organu prve stopnje naložiti izdaje novega sklepa (kot bi to sicer izhajalo iz tretjega odstavka 251. člena ZUP), pač pa zgolj izvedbo postopka skladno s postopkovnimi določbami ZDIJZ, tako da bo pravilno ugotovljeno sporno dejansko stanje in na tej podlagi pravilno uporabljen materialni predpis.
Organ je pri odločanju o dostopu do informacij javnega značaja dolžan v predhodnem postopku ponovno presoditi izpolnjevanje procesnih predpostavk za odločanje o zadevi v skladu z določbami 15. do 19. člena ZDIJZ in:
- na podlagi zahteve prosilca z dne 19. 3. 2008 meritorno odločiti o dostopu do informacij javnega značaja v skladu z določbami 20. do 26. člena v povezavi s 15. členom ZDIJZ tako, da zahtevi ugodi in o tem napravi uradni zaznamek oziroma jo z odločbo delno oziroma v celoti zavrne ali
- v primeru, da meni, da zahteva prosilca z dne 19. 3. 2008 ne izpolnjuje pogojev po 17. členu ZDIJZ, ravnati skladno z določbo drugega odstavka 18. člena ZDIJZ in prosilcu po uradni osebi, pristojni za posredovanje informacij javnega značaja, nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve in nato odločiti v zadevi v skladu z določbami 15. do 26. člena ZDIJZ.
Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, odločbo organa odpravil in vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper ta sklep pritožba ali upravni spor nista dovoljena.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka