Prosilka - CSD Koper
+ -Številka: 021-96/2008/4
Kategorije: Osebni podatek
Datum: 12. 1. 2009
Številka: 021-96/2008/4
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo št. 554 – 25/84, z dne 3. 6. 2008, Centra za socialno delo Koper, Cankarjeva 6, 6000 Koper (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 11. 4. 2008 na organ naslovila zahtevo za posredovanje podatkov v zvezi z dopisom Centra za socialno delo Koper z dne 12. 8. 1987, št. 554 – 25/84, Temeljnemu javnemu tožilstvu Koper. V zahtevi je prosilka navedla, da je snaha pokojnih zakoncev ….. ter vdova po njunem pokojnem sinu …... Prosilka je zahtevala podatke in pojasnila v zvezi z dopisom, ki ga je CSD izdelal dne 12. 8. 1987 za Temeljno javno tožilstvo v Kopru, v katerem je zapisano: »Ti spori so se do danes večkrat končali s fizičnim obračunavanjem, pri čemer je seveda bolj trpela šibkejša – starejša stran. O teh dogodkih obstajajo listine v obliki zdravniških poročil in kazenskih postopkov, vendar natančnejših podatkov nimamo.« Prosilka navaja, da naj bi se z dopisom seznanila po skoraj dvajsetih letih od njegovega obstoja. Prosilka zahteva od organa, da ji v pisni obliki odgovori in pojasni sledeča vprašanja:
1. Poimenska navedba vseh družinskih članov družine ….. na katere se nanaša trditev organa o storjenih fizičnih obračunih v dopisu;
2. Kdaj in kdo iz organa ter na kateri osnovi je ugotavljal spore v družini ….., ki so se končali s fizičnimi obračuni v dopisu;
3. Iz katere dokumentacije organa, za katero organ v dopisu trdi, da obstaja, je razvidno kdaj in kdo ter kako je fizično obračunaval v družini ….., kar organ zatrjuje v dopisu ter posredovanje fotokopij te dokumentacije;
4. Kdaj in kako je organ preverjal pri Temeljnem sodišču Koper glede sporov o fizičnih obračunih v družini ….. kamor usmerja Temeljno javno tožilstvo Koper v dopisu;
5. Na katerih osnovah je bila izdelana trditev organa v dopisu o večkratnih fizičnih obračunih v družini …... V spisu organa št. 554 - 25/84 je dokument z dne 24. 8. 1984 št. 26 - 19/390-84, ki je bil na zaprosilo organa posredovan s strani Postaje milice Koper in iz katerega je razvidno, da do fizičnega obračunavanja v družini ….. ni prišlo.
6. Kdaj in kako je organ seznanil organe pregona (policijo in tožilstvo) o fizičnih obračunih v družini ….., ki jih zatrjuje v dopisu;
7. Kdo je bil tedaj pri organu usposobljena in pooblaščena oseba, da brez natančnih podatkov o fizičnih obračunih v družini ….., izdeluje dopise s trditvami o obstoju fizičnih obračunov za Temeljno javno tožilstvo Koper;
8. Opredelitev za vsako osebo pod točko 1. katere fizične obračune je izvedla in proti kateremu družinskemu članu, ker iz dopisa to ni razvidno in predložitev listinskih dokazov organa za to;
9. Kdaj in kako so bile osebe pod točko 1. seznanjene z dopisom Temeljnega javnega tožilstva Koper;
10. Ali je organ osebam pod točko 1. dal možnost za opredelitev do trditev o fizičnih obračunavanjih v dopisu organa Temeljnemu tožilstvu Koper pred posredovanjem dopisa;
11. S katerim namenom je organ Temeljnemu javnemu tožilstvu Koper posredoval v dopisu trditve o fizičnih obračunih v družini ….. brez razpolaganja z natančnimi podatki o tem.
O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo št.: 554 - 25/84 z dne 3. 6. 2008, s katero je zahtevo prosilke z dne 11. 4. 2008, zavrnil.
Organ je prosilkino zahtevo obravnaval kot zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja v skladu z ZDIJZ. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedeno, da je organ v postopku ugotovil, da je bil predmetni dopis organa izdelan na zaprosilo Temeljnega javnega tožilstva v Kopru, št. KTR 744/87 ID/MR z dne 8. 7. 1987, v katerem organ naproša za opažanja organa v zvezi s prepiri v družini ….., ki prerastejo v kazniva dejanja. Nadalje je v obrazložitvi zapisano, da je organ ugotovil, da je bil … iz Kopra, …. in …., hčerkama ….. iz …., ki sta izkazali pravni interes, omogočen dostop oz. vpogled v spis organa, št. 554 - 25/84. Na njuno zaprosilo so bili fotokopirani zahtevani dokumenti. Organ je v odločbi ugotovil, da v konkretnem primeru ni izpolnjen kriterij materializirane oblike, saj organ ne razpolaga z dokumentacijo, iz katere je razvidno kdaj, kdo in kako je fizično obračunaval v družini ….. in ne razpolaga z listinskimi dokazili, iz katerih je razvidno katere fizične obračune je vsaka oseba izvedla in proti kateremu družinskemu članu, zato organ zaključuje, da zahtevi prosilke ni mogoče ugoditi. Organ je zahtevo v celoti zavrnil. Organ še dodaja, da so odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj, izvzete iz načela prostega dostopa, saj le – ti ne predstavljajo informacije javnega značaja. Zato zavezanci niso dolžni prosilcem odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil v zvezi z delovnim področjem organa.
Zoper navedeno odločbo organa je prosilka po svojem pooblaščencu pri organu vložila pritožbo z dne 27. 6. 2008, v kateri je navedla, da je v odločbi napačno ugotovljeno dejansko stanje in posledično napačno uporabljeno materialno pravo. Prosilka navaja, da so podatki, ki jih zahteva, javnega značaja in je organ te podatke oziroma fotokopije listin, dolžan nemudoma posredovati. Če organ ne razpolaga z listinami na katere se izrecno sklicuje v dopisu z dne 12. 8. 1987, je dolžan izdati ustrezno odločbo in navesti, da s temi listinami ne razpolaga in ni nikoli razpolagal ter, da so trditve iz dopisa z dne 12. 8. 1987, neresnične. Prosilka še navaja, da je za potrebe tega postopka popolnoma irelevantno, kdo vse je pregledoval in fotokopiral listine iz spisa organa opr. št. 554 - 25/84. Na naslov se je obrnila prosilka, zato je organ na njen naslov dolžan izdati ustrezno odločbo oziroma posredovati zahtevane listine. Prosilka tudi navaja, da sklicevanje na »kriterij materializirane oblike« ne zdrži, saj se prav dopis z dne 12. 8. 1987 sklicuje na »materializirano obliko«, t.j. »obstajajo listine v obliki zdravniških potrdil in kazenskih postopkov…«. Nadalje je v pritožbi prosilke še navedeno, da organ ni smel enostavno zavrniti zahteve prosilke niti v delu, kjer njene vloge ni smatral kot zahteva za posredovanje informacij javnega značaja, ampak bi moral stranko pozvati, da svojo vlogo z dne 15. 4. 2008 dopolni tako, da izkaže pravni interes. Prosilka predlaga, da organ, ki je izdal odločbo, reši stvar drugače in z novo odločbo nadomesti napadeno odločbo oziroma podrejeno, da odstopi pritožbo pritožbenemu organu, ki naj napadeno odločbo spremeni in zahtevi stranke z dne 15. 4. 2008 ugodi.
Organ je pritožbo prosilke z dne 27. 6. 2008 z dopisom z dne 10. 7. 2008, št. 554 - 25/84, v skladu z določbo 245. člena ZUP, poslal v odločanje Pooblaščencu. Pritožba je dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi.
Pooblaščenec je z dopisom št. 021 - 96/2008/2 z dne 22. 8. 2008, v skladu s 1. in 2. odstavkom 27. člena ZDIJZ, 2. členom in 1. odstavkom 10. člena ZInfP ter v zvezi z 2. odstavkom 245. člena ZUP, organ pozval, naj mu pošlje vso dokumentacijo, ki se nanaša na družino ….., oziroma na člane te družine, ki jih navaja prosilka v svoji zahtevi, s katero razpolaga organ.
Organ je Pooblaščencu skupaj z dopisom št. 554 - 25/84 z dne 27. 8. 2008, poslal spis št. 554 - 25/84, ki se nanaša na družino …... Spis je »ad acta« od dne 5. 7. 2000.
Pritožba ni utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. odstavku 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
V zvezi z vrsto vprašanj, ki jih je prosilka postavila organu v svoji zahtevi z dne 11. 4. 2008, Pooblaščenec opozarja, da iz definicije informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. čl. ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci na podlagi ZDIJZ niso dolžni prosilcem odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil v zvezi z delovnim področjem organa. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Dokumenti, ki jih je zahtevala prosilka, se nanašajo na konkretno spisno dokumentacijo v postopku pred Centrom za socialno delo, kar pomeni, da dokumenti izvirajo iz delovnega področja organa in jih je organ bodisi izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Organ v izpodbijani odločbi zanika obstoj zahtevanih dokumentov, vendar je Pooblaščenec po skrbnem pregledu spisa organa št. 554 - 25/84, ki se nanaša na družino ….., ugotovil, da določeni dokumenti, ki se v manjši meri nanašajo na zahtevo oziroma nekatera vprašanja prosilke, obstajajo v predmetnem spisu, zato slednji izpolnjujejo merila za informacijo javnega značaja, ki izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Upoštevaje navedeno ne držijo navedbe organa, da z informacijami, ki jih je zahtevala prosilka, v celoti ne razpolaga.
2. Izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. V predmetni zadevi je treba ugotoviti, ali gre morda za izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, na podlagi katere lahko organ prosilki zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Namen Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/2007 – UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec je pri vpogledu v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da vsebuje številne osebne podatke, ki se prepletajo čez vsebino vseh dokumentov. Gre namreč za dokumentacijo, ki je nastala v okviru postopka pred organom, pristojnim za socialne zadeve. Gre za posebno občutljivo področje, saj se nanaša na večletne razmere v družini …... V obravnavani dokumentaciji se nahaja med drugim tudi podrobni opis družinskih razmerij, socialne razmere in cel postopek spremljanja odnosov v družini, ki ga je izvajal organ. Gre za dopise, poročila, vabila, zapisnike razgovorov,... Navedeno pomeni, da se prepletajo osebni podatki članov družine ter drugih oseb na področju zdravja, medsebojnih odnosov, osebne lastnine, denarnih pomoči,... Gre torej za različne enolične identifikacijske znake in tudi druge dodatne podatke, ki se nanašajo na posameznika in iz katerih je mogoče določiti ne le ene fizične osebe (primerjaj 6. člen ZVOP-1), temveč več fizičnih oseb.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevana dokumentacija vsebuje varovane, celo občutljive osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Pooblaščenec ugotavlja, da je dostop do zahtevanih dokumentov treba zavrniti iz razloga obstoja izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Pooblaščenec je obenem ocenil, da v konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba 2. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na izjeme iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je namreč potrebno presoditi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da je test interesa javnosti potrebno uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Na tem mestu tudi ni odveč poudariti, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je ''interesantno za javnost'', temveč da se razkrije tisto, kar je ''v interesu javnosti''. Podatki, ki jih zahtevata prosilka, so morebiti interesantni za javnost, predvsem pa za prosilko, nikakor pa niso v interesu javnosti, saj mora vsaka država, ki želi biti demokratična, sicer zagotavljati pravico do prostega dostopa do informacij javnega značaja, vendar pa mora hkrati vse državljane varovati pred zlorabo te pravice na njihovo škodo, kar vsekakor velja v primerih, ko bi bila z razkritjem informacije ogroženo varstvo osebnih podatkov posameznikov. V obravnavani zadevi Pooblaščenec tako ocenjuje, da vse okoliščine in škodni test, pripeljejo do zaključka, da ni podan interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij v razmerju do interesa varstva pravic posameznikov, da ti podatki ostanejo zavarovani.
Glede na to, da predmetni spis vsebuje tudi precej osebnih podatkov že pokojnih oseb, Pooblaščenec opozarja, da so tudi njihovi osebni podatki varovani z ZVOP-1, kar izhaja že iz 23. člena ZVOP-1, ki določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje samo tistim uporabnikom osebnih podatkov, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom.
3. Institut delnega dostopa in pomen zaupnosti po določilu 7. člena ZDIJZ
Ob upoštevanju vsega navedenega Pooblaščenec posebej opozarja še na določilo 7. člena ZDIJZ, ki ureja institut delnega dostopa, in določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke in druge izjeme iz 6. člena ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.
V konkretnem primeru pa je bistvenega pomena predvsem drugi del določbe 7. člena ZDIJZ, po kateri se prosilca seznani z delom dokumenta, vendar samo, če to ne ogrozi njegove zaupnosti. Pooblaščenec je pri ogledu namreč ugotovil, da gre pri obravnavanih dokumentih za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da bi bil delni dostop nemogoč. Določilo 7. člena ZDIJZ in 16. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, 119/2007, v nadaljevanju Uredba) natančneje opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe ne bi bilo izvedljivo. 16. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek). Delni dostop je torej potrebno omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik. Pooblaščenec je v konkretnem primeru z vpogledom v zahtevane dokumente ugotovil, da bi delni dostop do zahtevanih dokumentov ogrozil zaupnost varovanih informacij, zato ni dopusten.
V obravnavanem primeru bi namreč bila omogočena prepoznavnost in določljivost posameznikov, tudi če bi izbrisali osebne podatke o osebah, in sicer že iz samih izjav in dejanj, ki so vsebovani v dokumentih. Opozoriti je treba, da v skladu z 2. tč. 6. čl. ZVOP-1 posameznik ni le določena, ampak tudi določljiva fizična oseba, torej oseba, ki se jo da identificirati brez velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora oziroma, če identifikacija ne zahteva veliko časa. Preko zahtevanih dokumentov pa bi bile osebe po oceni Pooblaščenca, upoštevaje naravo te zadeve, skupaj s samo vsebino zahtevanih dokumentov, razmeroma enostavno določljive.
Pooblaščenec pa bi sklepno zgolj še opozoril na 82. čl. ZUP, ki ureja pregled dokumentov, obvestila o poteku postopka in dostop do informacij javnega značaja. Slednja določba ZUP daje posamezniku možnost, da ob izpolnjenih predpostavkah, ki jih določa zakon, pridobi oziroma se seznani z določenimi dokumenti, ki se nahajajo v spisu. To možnost imajo stranke v postopku, ki imajo pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Pregledovanje, prepisovanje in preslikovanje dokumentov nadzoruje določena uradna oseba, ali pa poteka v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. To pravico pa ima tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist.
Iz navedenega se lahko logično sklepa, da imajo pravico seznaniti se z dokumenti zadeve stranke postopka (pa tudi njihov zakoniti zastopnik, začasni zastopnik in pooblaščenec) ter stranski udeleženci (ti imajo v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka). Pravica se lahko nanaša samo na pregled dokumentov zadeve, ali pa, če stranka to želi, tudi na prepis oziroma preslikavo omenjenih dokumentov (na strankine stroške). Zakon posebej določa, da se za dokument zadeve, o kateri teče upravni postopek, štejejo tudi podatki iz informatiziranih evidenc ter drugi podatki in zapisi v elektronski obliki. Dokumenti zadeve so torej lahko v fizični ali elektronski obliki.
Pravico seznaniti se z dokumenti zadeve ter te dokumente prepisati ali preslikati ima tudi oseba, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Zakon v zvezi s to pravico opredeljuje obstoj pravne koristi kot pogoj za vpogled v dokumente zadeve, podobno kot v zvezi s pravico stranskega udeleženca, da se udeleži upravnega postopka (v 43. členu ZUP). V tem primeru je namreč obstoj pravne koristi pogoj za udeležbo v upravnem postopku. Stranski udeleženec se torej želi udeležiti upravnega postopka zato, ker želi s tem zavarovati neko svojo pravno korist (ta pa je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist). Zainteresirana oseba mora izkazati verjetnost, da bo od vpogleda v dokumente zadeve imela pravno korist. Organ, ki vodi postopek, lahko od zainteresirane osebe zahteva, da obstoj svoje pravne koristi obrazloži pisno ali ustno na zapisnik. V primeru sklepa o zavrnitvi zahteve za vpogled v želene informacije v skladu z ZUP, Pooblaščenec ni pristojen pritožbeni organ, ampak je to organ, v katerega področje sodi obravnavana zadeva.
Pooblaščenec še poudarja, da dejstvo, da gre za prosilkine osebne podatke in osebne podatke drugih članov družine, ki jih prosilka seveda pozna, v postopku dostopa do informacij javnega značaja ni pravno relevantno. V postopku po ZDIJZ se namreč odloča, ne glede na to kdo je prosilec, ali dokument kot tak predstavlja informacijo javnega značaja za vse, ne samo za prosilko.
Glede na vse navedeno je Pooblaščenec presodil, da dokumenti, ki jih zahteva prosilka, predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja v skladu s 3. točko 1. odst. 6. člena ZDIJZ, zato je na podlagi 3. odst. 248. člena ZUP pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil. Pooblaščenec je namreč ugotovil, da je izrek izpodbijane odločbe zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilka sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Centra za socialno delo Koper, Cankarjeva 6, 6000 Koper, št. 554-25/84, z dne 3. 6. 2008. Tožbo se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka