Matej Šurc, novinar Radia Slovenija - Državni zbor RS
+ -Številka: 021-97/2008/7
Kategorije: Tajni podatki, Poslovna skrivnost, Osebni podatek
Številka: 021-97/2008/7
Datum: 18.12.08
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 2. in 3. odst. 251. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi novinarja Radia Slovenija, Mateja Šurca ... (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. 010-01/05-15/27, z dne 16. 6. 2008 Republike Slovenije, Državni zbor, Šubičeva 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Odločba organa št. 010-01/05-15/27, z dne 16. 6. 2008 se odpravi.
Organ je dolžan prosilcu v roku petih dni od prejema te odločbe v obliki fotokopije posredovati naslednje dokumente:
- dokument »Zapisnik z dne 20. 12. 1996 s 15 - stransko prilogo s seznamom dokumentov«, pri čemer se v dokumentu prekrijejo naslednji osebni podatki:
• podatki o imenih in priimkih navedeni pod poglavjem I. Mapa: tč. 3 ob navedbi zadeve; tč. 4 ob navedbi zadeve; tč. 7 ob navedbi zadeve; tč. 12 ob navedbi zadeve; tč. 15 ob navedbi zadeve; tč. 16 ob navedbi zadeve; tč. 19 ob navedbi zadeve; tč. 21 ob navedbi zadeve;
• podatki o imenih in priimkih navedeni pod poglavjem II. Mapa: tč. 28 in 29 ob navedbi zadeve;
• podatki o imenih in priimkih navedeni pod poglavje III. Mapa: tč. 6, 8, 10, 11 in 12 ob navedbi zadeve; tč. 21 in 23 ob navedbi zadeve;
• podatki o imenih in priimkih navedeni pod poglavje V. Mapa: tč. 3 ob navedbi zadeve; tč. 4 ob navedbi pošiljatelja; tč. 7 ob navedbi zadeve; tč. 9 ob navedbi zadeve; tč. 10, 11, 12, 13, 14, 15a, 16 do 22 in tč. 24 do 39 ob navedbi zadeve;
• podatki o imenih in priimkih navedeni pod poglavje VI. Mapa: tč. 4 ob navedbi pošiljatelja in zadeve; ob tč. 15; tč. 16 ob navedbi zadeve; ob tč. 19; ob tč. 21; ob tč. 22; ob tč 23; ob tč. 24; ob tč. 25; tč. 33 ob navedbi zadeve;
• podatki o imenih in priimkih navedeni pod poglavje VII. Mapa: ob tč. 1, 3, 4, 5, 6, 7, 10 in 11.
- dokument št. 200-03/07-5/26, z dne 3. 4. 2008;
- dokument »Delovni pripomoček za potrebe Arhiva DZ št. 200-03/07-5, pri čemer se v dokumentu prekrijejo naslednji osebni podatki:
• podatki o imenih in priimki oseb, navedenih pod alinejo z naslovom Preiskovalna komisija 8x8 – sub 32 na strani 11 tega dokumenta;
• podatki o imenu in priimku priče, navedeni v četrti podalineji alineje z naslovom Sistemska tehnika d.o.o. – sub 40 na strani 12 navedenega dokumenta;
- dokument »Zaprosilo za listinsko dokumentacijo« št. 200-03/07-5/18 z dne 17. 7. 2008.
2. V preostalem delu se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi odločiti v tridesetih dneh od prejema te odločbe.
3. V tem postopku stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 15. 5. 2008 na organ, preko običajne pošte, naslovil zahtevo za posredovanje vseh dokumentov, ki se nanašajo na t.i. trgovino z orožjem, ki so jih med svojim delom pridobile:
1. Preiskovalna komisija za parlamentarno preiskavo o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču (t.i. Madonova komisija),
2. Preiskovalna komisija Državnega zbora Republike Slovenije o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču in orožjem v skladišču Ložnica (t.i. Mogetova komisija) in
3. Preiskovalna komisija za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi pogodbe o nakupu pehotnih bojnih oklepnih vozil – srednjih oklepnih kolesnih vozil 8x8 zaradi suma, da je posel politično dogovorjen, voden netransparentno in da je negospodaren ter zaradi suma o prisotnosti klientalizma in korupcije in za ugotovitev suma o neposredni ali posredni povezavi med sedanjimi in nekdanjimi akterji ter nosilci javnih funkcij z orožjem v obdobju 1991 do 1993.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 010-01/05-15/27, z dne 16. 6. 2008, s katero je zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja, z dne 15. 5. 2008 v celoti zavrnil, na podlagi 1., 2. in 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter neizvedljivosti delnega dostopa zaradi velike vsebnosti oziroma koncentracije zaupnih in osebnih podatkov.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ uvodoma povzel zahtevo prosilca ter pravne podlage za imenovanje komisij Državnega zbora RS in za parlamentarne preiskave. Organ je navedel, da:
- je gradivo iz tč. 1 in 2 zahteve prosilca uvrščeno med dokumentarno gradivo trajne vrednosti, ki bo v skladu s strokovnimi navodili Arhiva Slovenije predano arhivu;
- komisija, katere gradivo je predmet zahteve prosilca pod tč. 1, svojega dela ni zaključila in ni pripravila poročila ter da je komisija (t.i. Mogetova komisija), katere gradivo je predmet zahteve pod tč. 2, ob svojem konstituiranju v celoti prevzela dokumente prejšnje preiskovalne komisije, tako, da se dokumenti obeh komisij hranijo skupaj;
- je t.i. Mogetova komisija vseh svojih 16 sej opravila brez navzočnosti javnosti v skladu s Poslovnikom o parlamentarni preiskavi in pripravila vmesno poročilo, ki je označeno z oznakami: obramba, vojaška skrivnost, strogo zaupno in je bilo obravnavano na seji državnega zbora, zaprti za javnost. Končnega poročila te preiskovalne komisije, ki je označeno s stopnjami z oznakami: obramba, državna skrivnost, strogo zaupno in je bilo predloženo v obravnavo državnemu zboru, pa ta po navedbah organa ni obravnaval;
- je bilo pri pregledu dokumentov omenjenih dveh preiskovalnih komisij ugotovljeno, da je večina dokumentov, ki so jih preiskovalnima komisijama predložili drugi državni organi, označeno s stopnjami tajnosti ter vsebujejo osebne podatke. Prav tako pa tudi drugi zahtevani dokumenti, kot pojasnjuje organ v svoji odločbi, vsebujejo osebne podatke oseb, ki so pričale pred navedenima preiskovalnima komisijama;
- delo komisije, katere gradivo je predmet zahteve prosilca pod tč. 3, v času pisanja odločbe še ni bilo zaključeno, dokumentacija, ki jo je pridobila ta komisija, pa je označena z določenimi stopnjami tajnosti po zakonu o tajnih podatkih oziroma kot poslovna skrivnost;
- so dodaten argument za utemeljenost zavrnitve dostopa določbe 4. in 15. čl. Zakona o parlamentarni preiskavi in določbe Poslovnika o parlamentarni preiskavi, ki določajo javnost dela parlamentarnih preiskovalnih komisij ter določbe 128. čl. Zakona o kazenskem postopku. V zvezi s tem organ ugotavlja, da je v skladu s predpisi, ki urejajo delo preiskovalnih komisij, dopusten vpogled v tisti del dokumentacije komisije, ki je bil obravnavan javno, oziroma je bil v času obravnavanja dostopen javnosti, pod pogojem, da je tak vpogled v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Ob tem organ navaja, da ZDIJZ pozna vsebinsko enake omejitve za dostop do informacij javnega značaja, kot jih določajo predpisi, ki urejajo parlamentarno preiskavo.
Zoper navedeno odločbo je prosilec pri Pooblaščencu ter organu vložil pritožbo dne 17. 7. 2008, v kateri navaja:
- da je argumentacija, navedena v zavrnilni odločbi nezadostna, saj je organ zavezanec po ZDIJZ, v enaki meri kot drugi organi;
- da je nesprejemljiva tudi argumentacija organa, ki kot razlog za zavrnitev dostopa navaja, poleg v ZDIJZ opredeljenih izjem, še dodatne izjeme, ki naj bi izhajale iz področnih zakonov, ki urejajo parlamentarno preiskavo. Kot opozarja prosilec, za opredelitev stopnje tajnosti gradiva parlamentarnih komisij organ ni navedel niti vrste niti stopnje tajnosti niti kdo je označil stopnjo tajnosti;
- da ni tajen podatek, ki mu je bila tajnost določena, da bi se prikrilo storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba pooblastil ali prikrilo kakšno drugi nezakonito dejanje ali ravnanje. Prosilec meni, da so številni podatki v zahtevani dokumentaciji neupravičeno označeni kot tajni, zato zahteva umik oznake tajnosti z njih;
- da ne drži, da so vsi dokumenti, ki jih je zahteval, pravilno opredeljeni s stopnjo tajnosti in zahteva vpogled v vse podatke, ki niso pravilno označeni po 17. členu Zakona o tajnih podatkih;
- da podatki o dejanjih posameznikov v vlogi državnih uslužbencev ne morejo biti izjema po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ;
- da je predmet zahteve zgolj obdobje orožarske trgovine v letih 1991 do 1993, in ne nakup oklepnikov Patria, zato po mnenju prosilca dokumentacija preiskovalne komisije, ki je predmet tč. 3 zahteve prosilca, ne more predstavljati poslovne skrivnosti;
- da se organ v zvezi z zavrnitvijo delnega dostopa ne sklicuje na noben veljaven predpis v Republiki Sloveniji in povsem samovoljno in arbitrarno onemogoča dostop do informacij javnega značaja. Prosilec se v zvezi s tem ne strinja z argumentacijo organa, da delni dostop do zahtevanih dokumentov ni izvedljiv;
- da je podan utemeljen razlog za tehtanje javnega interesa glede interesa države do varnosti in obrambe in interesa oziroma pravice javnosti do obveščenosti, kar prosilec utemeljuje s sodnimi procesi in kazenskimi ovadbami v orožarskih zadevah, mnogimi novinarskimi članki, raziskavami in komentarji ter ustanovitvijo treh parlamentarnih preiskovalnih komisij, pri čemer je treba po mnenju prosilca upoštevati tudi časovni odmik od obdobja trgovine z orožjem, ki je potekala od 1991 do 1993. Iz teh razlogov ima, kot navaja, prosilec, javnost pravico izvedeti, kaj se je zgodilo z več deset tisoč tonami orožja in streliva, ki so potovali prek državne meje na balkanska bojišča, pri čemer naj bi bile storjene kršitve vrste zakonov;
- prosilec še navaja, da zahtevani dokumenti niso bili z nobenim sklepov razvrščeni v arhivsko gradivo;
- da zahteva posredovanje vseh zahtevanih dokumentov, ki niso tajni;
- poleg tega je bila po navedbah prosilca doslej objavljena že velika količina dokumentov, katerih kopije prosilec zahteva, saj niso več tajni podatki. Ob tem prosilec primeroma navaja nekaj takšnih dokumentov in čas ter način njihove objave.
Pooblaščenec je v skladu z 2. odst. 239. čl. ZUP pritožbo prosilca odstopil organu ter ga pozval, da kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. čl. ZUP. Organ je opravil preizkus pritožbe v skladu z 245. čl. ZUP ter z dopisom, z dne 25. 7. 2008, pritožbo prosilca kot pravočasno in vloženo po upravičeni osebi odstopil v reševanje Pooblaščencu.
Pooblaščenec je za razjasnitev dejanskega stanja v zadevi 18. 11. 2008 izvedel ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP v prostorih organa. Zapisnik ogleda št. 021-84/2008/6 s prilogami je del spisovne dokumentacije.
Pritožba je utemeljena.
1. Obstoj informacije javnega značaja
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja (2. odst. 39. čl. Ustave RS), ki v 1. odst. 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Iz citiranega 1. odst. 4. čl. ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se le-ta nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. čl. ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Organ, kot Državni zbor Republike Slovenije, ki deluje na podlagi Ustave Republike Slovenije in Poslovnika Državnega zbora (Ur. l. RS, št. 92/2007 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju Poslovnik DZ), je temeljni del zakonodajne veje oblasti in kot tak brez dvoma sodi med organe, ki so zavezani po ZDIJZ. Državni zbor je najvišja predstavniška in zakonodajna institucija, ki kot temeljno opravlja zakonodajno funkcijo oblasti, poleg tega pa še volilno in nadzorno funkcijo. Kot tak sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po zgoraj citiranem 1. odst. 1. čl. ZDIJZ.
Državni zbor v okviru svoje nadzorne funkcije na temelju Ustave Republike Slovenije:
- odreja parlamentarno preiskavo (93. čl. Ustave RS),
- odloča o zaupnici oz. nezaupnici vladi (116. in 117. čl. Ustave RS),
- odloča o obtožbi predsednika republike, predsednika vlade in ministrov pred ustavnim sodiščem (109. in 119. čl. Ustave RS).
Nadzor pa izvaja tudi s pomočjo poslanskih vprašanj. Delo Državnega zbora v zvezi s parlamentarno preiskavo, ki jo podrobneje urejata Poslovnik DZ in Zakon o parlamentarni preiskavi (Ur. l. RS, št. 63/1993 in 59/2000, v nadaljevanju ZParP), je torej nedvomno del nalog državnega zbora, ki jih opravljajo imenovane parlamentarne komisije, zato Pooblaščenec ugotavlja, da predstavlja dokumentacija parlamentarnih komisij nedvomno informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa.
V zvezi z navedenim je Pooblaščenec, na podlagi navedb organa ter ob pregledu dokumentacije povezane z zahtevo prosilca, ugotovil, da so v zvezi z zahtevo prosilca izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja. Zahtevane informacije se nahajajo v obliki dokumentov, ki jih je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb, izvirajo iz delovnega področja organa, organ pa ima zahtevane informacije v posesti.
2. Načelo prostega dostopa po ZDIJZ
Načelo prostega dostopa je daleč najpomembnejše načelo ZDIJZ, saj skupaj s katalogom ozko in taksativno določenih izjem vzpostavlja domnevo odprtosti dela zavezanih subjektov. 5. čl. ZDIJZ namreč določa, da so informacije javnega značaja prosto dostopne fizičnim in pravnim osebam in da jih ima prosilec, na svojo zahtevo, pravico pridobiti od organa. Pomeni pravno domnevo, da so vse informacije javnega značaja splošno in prosto dostopne, razen v primeru izjem, ki so taksativno določene v 6. čl. ZDIJZ. V praksi to pomeni, da ni naloga upravičenca dokazati, da je neka informacija javna in da je do nje upravičen, ampak je dokazno breme na zavezanem organu, ki informacije noče razkriti (glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 156).
Prav tako navedeno pomeni, da organ ne more zavrniti dostopa do tistih informacij, ki jih ne opredeljuje kot izjeme 6. čl. ZDIJZ oziroma, ki so izrecno izvzete iz prostega dostopa do informacij. Organ v tem smislu torej ne more svobodno ustvarjati zakonskih analogij, na podlagi katerih bi na primer zavračal dostop do podatkov, ki niti z ZDIJZ niti z drugim področnim zakonom niso izrecno izvzete od prostega dostopa. Navedba o zaupnosti določenega delovanja brez izrecne opredelitve, da gre za informacije, ki so izvzete iz prostega dostopa do informacij javnega značaja, tako ne zadošča.
Pooblaščenec na tej točki opozarja na dejstvo, da se ZDIJZ nanaša na dokumente, ki vsebujejo informacije javnega značaja erga omnes, torej takšne informacije, do katerih ima vsakdo prost dostop. ZDIJZ namreč omogoča pridobitev informacij javnega značaja vsem, ne glede na pravni interes ali drug individualno vezan interes (erga omnes vidik).
3. Ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 18. 11. 2008 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. Takšno delovanje Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je Pooblaščencu omogočil vpogled v celotno zahtevano dokumentacijo, ki je predmet zahteve prosilca, nekatere dokumente pa je organ Pooblaščencu posredoval naknadno. Pooblaščenec je po pošti dne 26. 11. 2008 prejel fotokopije naslednjih dokumentov, ki so priloge zapisnika o ogledu:
- dokument Zapisnik z dne 20.12. 1996 s 15-stransko prilogo »Seznam dokumentov«, ki ni označen z nobeno stopnjo tajnosti. Gre za popis celotne dokumentacije za delo Preiskovalne komisija za parlamentarno preiskavo o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču – t.i. Madonova komisija, ki je bila ustanovljena v mandatu 1992-1996 (v nadaljevanju Madonova komisija), ki je predmet zahteve prosilca pod tč. 1;
- dokument št. 200-03/07-5/26, z dne 3. 4. 2008;
- dokument »Delovni pripomoček za potrebe Arhiva DZ št. 200-03/07-5 – popis dokumentov preiskovalne komisije 8x8 na 12 straneh, ki ni označen z nobeno stopnjo tajnosti;
- dokument »Zaprosilo za listinsko dokumentacijo« št. 200-03/07-5/18 z dne 17. 7. 2008, ki je označen s stopnjo tajnosti interno.
Informacijska pooblaščenka je na podlagi zakonskega pooblastila za vpogled v podatke do najvišje stopnje tajnosti v zavarovanem območju pregledala preostalo dokumentacijo, ki je predmet zahteve prosilca. Pooblaščenec v zvezi s tem uvodoma ugotavlja, da:
- noben del dokumentacije, ki je predmet zahteve prosilca, ni bil niti odbran s strani pristojnega arhiva v skladu s 34. čl. ZVDAGA niti ni na podlagi odločbe državnega arhiva postal arhivsko gradivo. Iz tega izhaja, da gre v celoti za dokumente, ki jih je treba obravnavati v skladu z zakonom, ki ureja informacije javnega značaja;
- so med dokumentacijo, ki je predmet zahteve, tudi dokumenti, ki niso označeni z nobeno izmed stopenj tajnosti;
- za večino dokumentov, ki so predmet zahteve in so nastali pred začetkom veljave Zakona o tajnih podatkih (Ur. l. RS, št. 50/2006 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZTP), ni bila narejena ocena škodljivih posledic, ker dokumenti, kot navaja organ, po zakonsko določenem roku niso bili uporabljeni. Za umik in določitev stopnje tajnosti teh dokumentov je sicer pristojen predsednik državnega zbora.
Informacijska pooblaščenka je po pregledu dokumentacije Preiskovalne komisija za parlamentarno preiskavo o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču – t.i. Madonova komisija, ki je bila ustanovljena v mandatu 1992-1996 (v nadaljevanju Madonova komisija), ki je predmet zahteve prosilca pod tč. 1, ugotovila, da:
- obstaja dokument, iz katerega izhaja popis celotne dokumentacije za delo te komisije. Dokument, ki ni označen z nobeno stopnjo tajnosti, je bil Pooblaščencu posredovan dne 26. 11. 2008;
- Madonova komisija ni sprejela nobenega poročila, niti vmesnega niti končnega.
Informacijska pooblaščenka je po pregledu dokumentacije Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču ter z opremo in orožjem v skladišču Ložnica (v nadaljevanju: Mogetova komisija), ki je predmet zahteve prosilca pod tč. 2, ugotovila, da:
- je ta komisija sprejela vmesno poročilo, ki je bilo sprejeto v DZ in se vodi pod opr. št. 213-05/90-1/47, EPA 1218-II. K temu poročilu je priloženo tudi ločeno mnenje poslanca Jožefa Jerovška (ista EPA). Oba dokumenta nosita oznake obramba, državna skrivnost, strogo zaupno. Organ je pojasnil, da je vmesno poročilo prejel 18. 12. 2003 Jožef Jerovšek in prav tako svoje ločeno mnenje 19. 12. 2003. Vsi člani Mogetove komisije in vsi poslanci so vmesno poročilo prejeli 26. do 30. 5. 2000. Evidenca sledljivosti kaže, da so do danes gradivo vrnili zgolj 4 poslanci. Pooblaščenec po pojasnilu organa še ugotavlja, da je možno, da so določeni poslanci gradivo vrnili in se nahaja na varnostnem območju, kjer je potrebno še narediti popis vrnjenega gradiva. Jožef Jerovšek je svoje ločeno mnenje izdelal 31. 5. 2000, vsi poslanci so ga prejeli med 1. in 2. 6. 2000;
- o delu Mogetove komisije obstaja tudi končno poročilo, ki nosi oznako EPA 1303-II opr. št. 213-05/90-1/47, ki pa nikoli ni bilo sprejeto v DZ. Tudi to poročilo nosi oznake obramba, državna skrivnost, strogo zaupno. Predsednik DZ RS Janez Podobnik je to poročilo prejel 4. 9. 2000 in preko njega tudi vsi poslanci tega sklica 13. 9. 2000. Evidenca dostopa do končnega poročila kaže sledeče: Jožef Jerovšek 18. 12. 2003, vodje poslanskih skupin 8. 9. 2000 in preko poslanskih skupin vsi poslanci tega sklica, Zmago Jelinčič Plemeniti pa 24. 7. 2001. Evidenca vrnjenega gradiva kaže, da so do danes gradivo vrnili zgolj 4 poslanci. Pooblaščenec po pojasnilu organa še ugotavlja, da je možno, da so določeni poslanci gradivo vrnili in se nahaja na varnostnem območju, kjer je potrebno še narediti popis vrnjenega gradiva.
Pooblaščenec ugotavlja, da je bila v sklicu 2004-2008 30. 3. 2007 ustanovljena Preiskovalna komisija Državnega zbora Republike Slovenije za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi pogodbe o nakupu pehotnih bojnih oklepnih vozil - srednjih oklepnih kolesnih vozil 8x8 zaradi suma, da je posel politično dogovorjen, voden netransparentno in da je negospodaren ter zaradi suma o prisotnosti klientelizma in korupcije in za ugotovitev suma o neposredni ali posredni povezavi med sedanjimi in nekdanjimi akterji ter nosilci javnih funkcij z orožjem v obdobju 1991 do 1993 (v nadaljevanju preiskovalna komisija 8x8), ki je bila zadolžena za obravnavo dveh tem, od katerih je preiskava nakupov in suma o neposredni ali posredni povezavi med sedanjimi in nekdanjimi akterji ter nosilci javnih funkcij z orožjem v obdobju 1991 do 1993 predmet zahteve prosilca za dokumentacijo pod tč. 3. Primarno pa je bila ta komisija zadolžena za zgoraj navedeno preverjanje nakupa oklepnikov 8x8. Predsednik te komisije Milan M. Cvikl je sicer pripravil vmesno poročilo, ki pa ni bilo nikoli obravnavano na komisiji. Pooblaščenec ugotavlja, da je bilo to poročilo pripravljeno po vložitvi zahteve prosilca Šurca, in sicer je bilo pripravljeno junija 2008, zato ne more biti predmet tega pritožbenega postopka, ker dokument v času podaje zahteve ni obstajal.
Pooblaščenec se je v tem pritožbenem postopku osredotočil zgolj na obravnavo dela dokumentacije te komisije, ki se nanaša na področje »trgovina z orožjem«, saj je bil le ta del dokumentacije predmet zahteve in pritožbe prosilca.
Pooblaščenec ugotavlja, da:
- z dnem prevzema dokumentacije (z dnem ustanovitve komisije) gradivo ni bilo preoznačeno na nove oznake po ZTP;
- je omenjena preiskovalna komisija določen del dokumentacije v zvezi s to temo prejela od okrožnega državnega tožilstva v Kranju in okrožnega sodišča v Celju, pri čemer to gradivo ni označeno z nobeno od stopenj tajnosti;
- organ razpolaga s poročilom o pregledu celotne dokumentacije, imenovanim »Poročilo o ureditvi zbrane dokumentacije v zvezi s prodajo orožja za obdobje 1991-1993 in pripravi vsebinskega povzetka o dogodkih v omenjenem obdobju«. Poročilo je bilo sestavljeno dne 2. 4. 2008, opr. št. 200-03/07-5/26 in nosi oznako strogo tajno. To oznako je poročilu dodelil takratni predsednik preiskovalne komisije Milan M. Cvikl, ki je pripravil tudi oceno škodljivih posledic z dne 3. 4. 2007, opr. št. 200-03/07-5/26. To oceno škodljivih posledic ter dokument »Zaprosilo za listinsko dokumentacijo« št. 200-03/07-5/18 z dne 17. 7. 2008 je Pooblaščencu dne 26. 11. 2008 dostavil organ. Pooblaščenec po tem, ko je dne 26. 11. 2008 Informacijska pooblaščenka na podlagi pooblastila za dostop do tajnih podatkov vpogledala v celoten popis dokumentacije, ugotavlja, da je ta dokument, iz katerega izhaja popis dokumentacije, označen z oznako interno.
Pooblaščenec ugotavlja, da je g. Ivančič, kot uradna oseba organa za dostop do informacij javnega značaja, pregledal navedeno dokumentacijo, ki je predmet obeh zahtev, ko je odločal o obeh zahtevah, in sicer je v dokumentacijo vpogledal dvakrat (29. 4. 2008 ter 15. 5. 2008), kot izhaja iz naknadno posredovanega zapisa o vstopih.
4. Procesni vidik odločanja organa
Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da organ v odločbi ni navedel oz. naštel posameznih dokumentov, ki so bili predmet njegovega odločanja. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ na splošno govoril o »dokumentaciji«, pri čemer se ni opredelil do posameznih dokumentov, ki so po svoji naravi in vsebini zelo različni, zgolj nekateri izmed njih pa tudi označeni z različnimi stopnjami tajnosti.
Pooblaščenec v zvezi s tem še ugotavlja, da organ posledično ni navedel konkretnih razlogov za zavrnitev dostopa do posameznih dokumentov, ampak je zgolj na splošno navedel obstoj posameznih izjem, ki pa jih ni konkretno pojasnil. Organ je sicer navedel, da zahtevana dokumentacija vsebuje tajne podatke, osebne podatke in tudi poslovne skrivnosti, pri tem pa ni utemeljil, kateri dokumenti predstavljajo katere izmed navedenih izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja in ni upošteval dejstva, da dostopa do celotnih dokumentov ni dopustno zavrniti zgolj zaradi vsebnosti posameznih izjem, ampak mora organ omogočiti delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ. Pooblaščenec je obenem na ogledu in camera ugotovil, da nekateri izmed zahtevanih dokumentov nedvomno niso tajni dokumenti v skladu z Zakonom o tajnih podatkih (Ur. l. RS, št. 50/2006-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZTP), saj kot taki niso niti označeni niti se po vsebini ne nanašajo na zadeve, ki jih organ, v skladu z ZTP, lahko označi s stopnjo tajnosti. Pooblaščenec tako ne more kot pravno dopustne sprejeti argumentacije organa, da se zahteva v celoti zavrne »zaradi velike vsebnosti oziroma koncentracije zaupnih in osebnih podatkov«, saj takšna argumentacija ne omogoča preizkusa izpodbijane odločbe, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka (7. tč. 2. odst. 237. čl. ZUP). Izpodbijana odločba namreč ne opredeljuje niti podatkov, ki naj bi predstavljali izjeme, niti ne navaja konkretnih dokumentov, ki naj bi vsebovali te izjeme.
Pooblaščenec zato ugotavlja, da je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje, posledično pa je nepopolna tudi obrazložitev izpodbijane odločbe. Odločbe ni mogoče preizkusiti, če nima obrazložitve ali bistvenih delov obrazložitve, ki bi jih po zakonu morala imeti, saj ni mogoče presoditi utemeljenosti izreka odločbe - tako tudi sodna praksa, glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 494/2003, VS15303 (več: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika dr. Tone Jerovšek in prof.dr. Gorazd Trpin, Inštitut za javno upravo, 2005, komentar k 237. členu ZUP).
214. čl. ZUP v 1. odst. določa, da obrazložitev odločbe obsega:
- razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
- ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto;
- razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov;
- navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba;
- razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo,
- razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
Polna obrazložitev pisne odločbe vključuje vrsto elementov, ki omogočajo predvsem presojo pravilnega in popolno ugotovljenega dejanskega stanja ter pravilno uporabo materialnega prava. Prvi odst. 214. čl. v 6. tč. poudarja, da je treba posebej natančno navesti razloge za zavrnilno odločbo oz. za zavrnitev posameznega zahtevka, da bi dosegli namen obrazložitve. Obrazložitev mora biti izčrpna, v njej morajo biti povzete zahteve strank in celotni ugotovitveni in dokazni postopek (več: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika dr. Tone Jerovšek in prof.dr. Gorazd Trpin, Inštitut za javno upravo, 2005, komentar k 214. čl. ZUP).
Pooblaščenec nadalje opozarja tudi na položaj stranskih udeležencev in dolžnost organa, da v postopku odločanja o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja po uradni dolžnosti poskrbi, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivale odločitve organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se namreč na podlagi pisne zahteve subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (2. odst. 15. čl. ZDIJZ). V postopek je torej potrebno pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku. To pomeni, da bi moral organ v ugotovitvenem postopku, za ugotovitev, ali določen podatek pomeni poslovno skrivnost, nujno pozvati oz. dati možnost sodelovanja vsem organizacijam, katerih dokumentacija se presoja v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Ker organ tega ni storil, je tudi s tem storil tudi bistveno kršitev pravil postopka po 2. tč. 2. odst. 237. čl. ZUP.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je organ storil bistvene kršitve pravil postopka po 2. tč. 2. odst. 237. čl. ZUP. Kršil pa je tudi načelo varstva pravic strank in varstvo javnih koristi (1. odstavek 7. člena ZUP), ter načelo zaslišanja strank (1. in 2. odst. 9. čl. ZUP). Organ je kršil tudi procesno določbo 1. odst. 138. čl. ZUP v zvezi z ugotavljanjem izjem iz 1., 2. in 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, kar je imelo za posledico nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. V smiselno podobni zadevi je tako stališče zavzelo Upravno sodišče RS v sodbi z dne 21. 03. 2007 opr. št. U 2409/2005-20.
Ker je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. čl. ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba.
Upoštevaje zgornje ugotovitve je Pooblaščenec, na podlagi 251. čl. ZUP izpodbijano odločbo v celoti odpravil. Pooblaščenec je glede dokumentacije, ki jo je od organa prejel dne 26. 11. 2008, odločil sam, s to odločbo, kot izhaja iz izreka pod tč. 1 in obrazložitve pod tč. 5 in 6. V preostalem delu je Pooblaščenec ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje. Izpodbijane odločbe se namreč ne da preizkusiti, zlasti zaradi odsotnosti navedb dokumentov, ki so predmet zahteve in opredelitve konkretnih izjem od prostega dostopa do informacij.
Primarno mora organ prve stopnje po uradni osebi, določeni za posredovanje informacij javnega značaja, v skladu z 8. čl. ZUP ugotoviti resnično dejansko stanje, kamor sodi tudi opredelitev dokumentov, ki so predmet zahteve in konkretna utemeljitev, kateri dokumenti oziroma v katerem delu ti dokumenti predstavljajo izjeme od prostega dostopa.
V zvezi s tem mora organ glede na naravo zahteve in vsebino zahtevanih dokumentov ter izkazan javni interes po razjasnitvi porabe javnih sredstev in morebitnih nezakonitih dejanj javnih uslužbencev, poleg ugotavljanja obstoja izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, v skladu s 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, izvesti tudi test interesa javnosti. Pri tem mora organ upoštevati, da se v skladu z 2. odst. 6. čl. ZDIJZ ne glede na določbe 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v naslednjih primerih, ko gre: za podatke, ki so v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti; za podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi tajnih podatkov tuje države ali mednarodne organizacije, s katero ima Republika Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo v zvezi z izmenjavo ali posredovanjem tajnih podatkov; za podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi davčnih podatkov, ki jih organom v Republiki Sloveniji posreduje organ tuje države; za podatke iz 4. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ; ter za podatke iz 5. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Prav tako mora organ v ponovnem postopku upoštevati, da se ne glede na določbe 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli:
- če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače;
- če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.
Organ mora, upoštevaje 44. člen ZUP, obvestiti organizacije, katerih dokumentacija je predmet zahteve prosilca, da se lahko izjasnijo oz. opredelijo, ali zahtevana dokumentacija zanje morebiti predstavlja poslovno skrivnost. Pri tem jih mora organ opozoriti, da predložijo ustrezne dokaze za uveljavljanje poslovnih skrivnosti, da konkretno, ne abstraktno, obrazložijo, kakšna škoda bi posamezni organizaciji z razkritjem zahtevanih informacij nastala ter da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost organizacije v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 do 196) oziroma podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Šele na podlagi teh ugotovitev in presoje ter na podlagi tako pridobljenih pojasnil oz. po preteku roka, ki ga bo dal organ stranskim udeležencem, lahko organ ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Ker je prosilec v pritožbi navajal, da so nekateri dokumenti označeni s stopnjo tajnosti v nasprotju z zakonom in zahteval umik tajnosti, mora organ po postopku iz 21. čl. ZTP, odločiti o zahtevi prosilca po umiku tajnosti za podatke, ki so v nasprotju z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni s stopnjo tajnosti.
5. Izjeme od prostega dostopa in položaj stranskih udeležencev
Kot je Pooblaščenec že pojasnil v tč. 4 obrazložitve te odločbe, je izpodbijano odločbo organa v celoti odpravil in sam odločil v delu, ki se nanaša na dokumentacijo, ki jo je od organa prejel dne 26. 11. 2008. Gre za naslednje dokumente:
- dokument »Zapisnik z dne 20. 12. 1996 s 15 - stransko prilogo s seznamom dokumentov«;
- dokument št. 200-03/07-5/26, z dne 3. 4. 2008;
- dokument »Delovni pripomoček za potrebe Arhiva DZ št. 200-03/07-5;
- dokument »Zaprosilo za listinsko dokumentacijo« št. 200-03/07-5/18 z dne 17. 7. 2008.
Glede navedenih dokumentov je Pooblaščenec presojal, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa so morebiti podane katere izmed izjem, zaradi katerih se dostop do informacije javnega značaja lahko zavrne. Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ se v izpodbijani odločbi sklicuje na obstoj izjem po 1., 2. in 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določajo, da so izjeme od prosto dostopnih informacij: podatki, ki so opredeljeni kot tajni, na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke; podatki, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe; ter osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Kot v svoji odločbi navaja organ, vsebuje dokumentacija, ki je predmet zahteve prosilca, tajne podatke, poslovne skrivnosti ter zakonsko varovane osebne podatke.
Na podlagi pregleda navedenih dokumentov Pooblaščenec ugotavlja, da je dokument »Zaprosilo za listinsko dokumentacijo« št. 200-03/07-5/18 z dne 17. 7. 2008, označen s stopnjo tajnosti interno in da vsi štirje dokumenti vsebujejo osebne podatke. Ob tem Pooblaščenec ugotavlja, da navedeni štirje dokumenti, ne vsebujejo drugih podatkov, ki bi predstavljali izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
a) Tajni podatki kot izjema od prostega dostopa
V skladu s 1. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ so izjema od prostega dostopa podatki, ki so na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljeni kot tajni. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Zakon, ki v pravnem redu Republike Slovenije ureja tajne podatke, je Zakon o tajnih podatkih (Ur. l. RS, št. 50/2006-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZTP). Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.
Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to
pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih
mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo
osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju
tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene o možnih škodljivih posledicah, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Ta
pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt
varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in
intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku
določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje
oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji
formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot
tajen (prim. 17. čl. ZTP).
Pooblaščenec ugotavlja, da je dokument »Zaprosilo za listinsko dokumentacijo« št. 200-03/07-5/18 z dne 17. 7. 2008, označen s stopnjo tajnosti interno. V skladu z zahtevo prosilca in glede na naravo obravnavane tematike, je zato Pooblaščenec najprej presojal, ali je bil navedeni dokument v skladu z ZTP po materialnem in formalnem kriteriju ustrezno označen. Po vpogledu v dokument na podlagi dovoljenja št. 0002673 za dostop do tajnih podatkov z dne 8. 7. 2005, Pooblaščenec ugotavlja, da iz vsebine dokumenta ne izhaja, da se dokument nanaša izključno na katero izmed taksativno naštetih področij iz 5. čl. ZTP (javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje). Pri dokumentu gre namreč zgolj za seznam dokumentov, iz njegove vsebine pa očitno izhaja, da z njegovim razkritjem ne bi nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi, kot to za opredelitev dokumenta kot tajnega zahteva 5. čl. ZTP. Prav tako ni razvidno, kako bi razkritje podatkov, vsebovanih v dokumentu nepoklicani osebi, lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa. Vsebinsko dokument namreč predstavlja seznam, primerljiv s seznamom prejete pošte, ki vključuje tako dokumente, ki niso označeni z nobeno od stopenj tajnosti, kot tudi dokumente, ki so označeni z oznako tajnosti interno. Navedeno potrjuje dejstvo, da podobna dokumenta, ki vsebinsko navajata istovrstne podatke, torej seznam dokumentov, in sicer dokument Zapisnik z dne 20. 12. 1996 s 15-stransko prilogo »Seznam dokumentov« ter dokument »Delovni pripomoček za potrebe Arhiva DZ št. 200-03/07-5«, nista označena z nobeno stopnjo tajnosti. Že na prvi pogled je tako očitno, da tudi v primeru dokumenta št. 200-03/07-5/18 z dne 17. 7. 2008 ne gre za dokument, ki bi izpolnjeval materialni kriterij za opredelitev dokumenta kot tajnega. Glede na navedeno ugotovitev se Pooblaščenec pri presoji tega dokumenta ni spuščal v presojo izpolnjevanja formalnega kriterija.
Pooblaščenec pa dodatno še ugotavlja, da v navedenem primeru, tudi v primeru, da bi bil dokument po materialnem in formalnem kriteriju opredeljen kot tajen dokument, ne prestane testa javnega interesa po 2. odstavku 6. čl. ZDIJZ. Interes javnosti do razkritja informacij namreč v konkretnem primeru prevlada nad morebitnim interesom države, da informacija ostane tajna. Pooblaščenec v zvezi s tem pritrjuje navedbi prosilca, da obstaja o obravnavani tematiki že dalj časa trajajoča javna razprava ter da je bilo o tem objavljenih veliko število novinarskih člankov ter publikacij. Prav tako Pooblaščenec v navedenem primeru ugotavlja, da se obravnavana tematika nanaša na dogodke izpred 15 let, ki se dotikajo perečih vprašanj domnevnih nepravilnosti pri ravnanju z javnimi sredstvi ter potencialno porabo javnih sredstev. Pri tem Pooblaščenec ugotavlja, da prav dejstvo, da so omenjeno tematiko obravnavale tri parlamentarne komisije, kaže, da gre za pomembno družbeno vprašanje, glede katerega obstaja družbeni konsenz, o tem, da je treba navedbe o nepravilnostih razjasniti, zato javnost utemeljeno pričakuje pojasnila. Interes javnosti v takem primeru je torej transparenta razjasnitev okoliščin primera, h kateri lahko bistveno pripomore prav objava informacij, iz katerih si lahko javnost ustvari jasno sliko o tem, kaj se je v spornih primerih dogajalo. Pooblaščenec v tem primeru ne vidi škode, ki bi lahko nastala z objavo navedenega dokumenta, iz katerega niso razvidne nobene dejanske informacije, saj gre zgolj za seznam dokumentov, ki obstajajo v predmetni zadevi. Poleg tega Pooblaščenec ugotavlja, da prav objava zahtevanih informacij lahko pripomore k večjemu razumevanju okoliščin in posledic takratnih odločitev javnega sektorja.
Upoštevajoč navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da glede konkretnega dokumenta niso izpolnjeni pogoji materialnega kriterija za obstoj tajnega podatka, zato ni podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 1. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
b) Poslovna skrivnost kot izjema od prostega dostopa
Organ je med razlogi za zavrnitev dostopa do dokumentov, ki so predmet pritožbe, navedel tudi 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Določbe o poslovni skrivnosti so opredeljene v 39. in 40. čl. Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/2006, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1). Po 39. čl. ZGD-1 je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odst. 39. čl. ZGD-1). Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija pa mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati (komentar ZGD-1 k 1. odst. 39. čl.). S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odst. 40. čl. ZGD-1).
Ne glede na to, pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (2. odst. 39. čl. ZGD-1). V tem primeru ni potrebno, da bi bila poslovna skrivnost v kakršnemkoli aktu izrecno navedena, ampak je odločilna sama vsebina podatka. Zato je po tem kriteriju nujno, da je potreba po varstvu »očitna«. To pomeni, da je, ali bi lahko bilo vsakemu povprečnemu pripadniku podjetja (družbeniki, delavci, člani organov) in tudi drugim osebam jasno, da mora biti podatek zaupen že po svoji vsebini. Zakon pa dodaja še negativno določitev; z izdajo podatka bi nastala občutna škoda (škodni test). Poleg tega Pooblaščenec še opozarja, da ZGD v 3. odst. 39. čl. izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Za uveljavitev poslovne skrivnosti, kot izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, je torej potrebno kumulativno izpolnjevanje dveh pogojev:
• tržno delovanje subjekta podatka v okviru pridobitne dejavnosti v zvezi s podatkom, ki se uveljavlja kot izjema,
• obstoj zakonsko opredeljenih razlogov po subjektivnem ali objektivnem kriteriju (opredelitev s sklepom ali nastanek občutne škode).
Temu pa mora slediti presoja po 3. odst. 39. čl. ZGD-1, ki določa izjemo od izjem, ko podatki, niti ob obstoju obeh pogojev, ne morejo biti izvzeti iz prostega dostopa do informacij.
Pooblaščenec ugotavlja, da dokumenti, ki jih je vsebinsko presojal v tem pritožbenem postopku, že po svoji naravi ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Gre namreč za dokumente organa, ki ne deluje na trgu kot tržni subjekt, zato razkritje teh dokumentov že pojmovno ne more vplivati na njegov konkurenčni položaj na trgu. Obenem Pooblaščenec ugotavlja, da dokumenti tudi vsebinsko ne predstavljajo poslovne skrivnosti, saj gre za seznam dokumentacije, ki jo vodi organ v okviru izvajanja del iz svojega delovnega področja (to je v zvezi z delom parlamentarnih komisij). V obravnavanem primeru tako ni izpolnjen ne subjektivni ne objektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti po 39. čl. ZGD-1, zato izjema po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni podana.
c) Osebni podatki kot izjema od prostega dostopa
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, če se zahteva nanaša na: osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/2007, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Pooblaščenec najprej ugotavlja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1. 9. čl. člen ZVOP-1 namreč ureja pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor spada tudi organ in med drugim določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo (med obdelavo spada tudi sporočanje javnosti), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon.
Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec na podlagi pregleda prejetih dokumentov ugotavlja, da nedvomno vsebujejo osebne podatke naslednji dokumenti:
- dokument »Zapisnik z dne 20. 12. 1996« s 15-stransko prilogo »Seznam dokumentov«, ki ni označen z nobeno stopnjo tajnosti in vsebuje navedbe osebnih podatkov, in sicer imen in priimkov različnih oseb v povezavi z dokumenti, navedenimi na seznamu;
- dokument št. 200-03/07-5/26, z dne 3. 4. 2008, ki vsebuje osebne podatke ime in priimek osebe, ki je podala oceno;
- dokument »Delovni pripomoček za potrebe Arhiva DZ št. 200-03/07-5 – popis dokumentov preiskovalne komisije 8x8 na 12 straneh, ki vsebuje imena in priimke različnih oseb v povezavi z dokumenti, navedenimi na seznamu;
- dokument št. 200-03/07-5/18 z dne 17. 7. 2008, ki vsebuje imena in priimke različnih oseb v povezavi z dokumenti, navedenimi na seznamu.
Pooblaščenec uvodoma poudarja, da med varovane osebne podatke v skladu s prvo alinejo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ nikakor ne sodijo podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, torej tako navedba imena in priimka ter morebitnega podpisa v vlogi opravljanja javne funkcije kot tudi morebitnih drugih podatkov (npr. naziv delovnega mesta ipd.), ki so s tem povezani. Osebni podatki javnih uslužbencev in funkcionarjev, ki se nahajajo v zgoraj navedenih štirih dokumentih, tako ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Ne sodijo pa pod nevarovane osebne podatke podatki o navedbi imena in priimka drugih oseb, s katerimi so bili opravljeni razgovori oziroma so navedeni v zvezi z dokumenti, ki so navedeni zgoraj. V tem delu je Pooblaščenec ugotovil, da gre za varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Pooblaščenec zato ugotavlja, da so v dokumentu »Zapisnik z dne 20. 12. 1996« s 15-stransko prilogo »Seznam dokumentov« zakonsko varovani naslednji osebni podatki, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja: podatki o imenih in priimkih navedeni pod poglavje I. Mapa: tč. 3 ob navedbi zadeve; tč. 4 ob navedbi zadeve; tč. 7 ob navedbi zadeve; tč. 12 ob navedbi zadeve; tč. 15 ob navedbi zadeve; tč. 16 ob navedbi zadeve; tč. 19 ob navedbi zadeve; tč. 21 ob navedbi zadeve; podatki o imenih in priimkih navedeni pod poglavjem II. Mapa: tč. 28 in 29 ob navedbi zadeve; podatki o imenih in priimkih navedeni pod poglavje III. Mapa: tč. 6, 8, 10, 11 in 12 ob navedbi zadeve; tč. 21 in 23 ob navedbi zadeve; podatki o imenih in priimkih navedeni pod poglavje V. Mapa: tč. 3 ob navedbi zadeve; tč. 4 ob navedbi pošiljatelja; tč. 7 ob navedbi zadeve; tč. 9 ob navedbi zadeve; tč. 10, 11, 12, 13, 14, 15a, 16 do 22 in tč. 24 do 39 ob navedbi zadeve; podatki o imenih in priimkih navedeni pod poglavje VI. Mapa: tč. 4 ob navedbi pošiljatelja in zadeve; ob tč. 15; tč. 16 ob navedbi zadeve; ob tč. 19; ob tč. 21; ob tč. 22; ob tč 23; ob tč. 24; ob tč. 25; tč. 33 ob navedbi zadeve; podatki o imenih in priimkih navedeni pod poglavje VII. Mapa: ob tč. 1, 3, 4, 5, 6, 7, 10 in 11.
Pooblaščenec zato ugotavlja, da so v dokumentu »Delovni pripomoček za potrebe Arhiva DZ št. 200-03/07-5 – popis dokumentov preiskovalne komisije 8x8 na 12 straneh« naslednji zakonsko varovani osebni podatki, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja: podatki o imenih in priimki oseb, navedenih pod alinejo z naslovom Preiskovalna komisija 8x8 – sub 32 na strani 11 tega dokumenta; podatki o imenu in priimku priče navedeni v četrti podalineji alineje z naslovom Sistemska tehnika d.o.o. – sub 40 na strani 12 navedenega dokumenta, drugi podatki navedeni v tej alineji niso zakonsko varovani osebni podatki, saj so javno objavljeni na spletni strani podjetja.
6. Institut delnega dostopa in pomen zaupnosti po določilu 7. člena ZDIJZ
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, je Pooblaščenec v delu, v katerem je prevzel zadevo v odločanje, uporabil institut delnega dostopa, s katerim je mogoče prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Organ je dolžan prosilcu v roku petih dni od prejema te odločbe v obliki fotokopije posredovati dokumente v obliki delnega dostopa, kot izhaja iz tč. 1 izreka te odločbe.
Pooblaščenec obenem pojasnjuje, da je organ tudi glede dela zahteve prosilca, ki mu je s to odločbo vrnjena v ponovno odločanje, dolžan uporabiti institut delnega dostopa. Pooblaščenec namreč ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z uporabo navedenega instituta prosilcu mogoče omogočiti dostop do vsaj nekaterih izmed zahtevanih dokumentov, ne da bi s tem razkrili podatke, ki predstavljajo izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. čl. ZDIJZ, ki določa, da, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke), ki jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec, na podlagi 251. čl. ZUP, odločbo organa odpravil in v delu sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka, v preostalem delu pa vrnil zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. Upoštevaje zakonski rok, mora organ o zahtevi prosilca odločiti v roku 30 dni.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Alenka Jerše, univ. dipl. prav.,
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka