Prosilec - Mestna občina Ljubljana
+ -Številka: 021-99/2008
Kategorije: Ostali sodni postopki, Osebni podatek
Številka: 021-99/2008/2
Datum: 05.09.08
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1 in 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….., ki ga zastopa …….. (v nadaljevanju prosilec), z dne 29. 7. 2008, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Mestna uprava, Oddelek za ravnanje z nepremičninami, Adamič Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 7114-106/2008-9, z dne 1. 7. 2008, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se ugodi in se odločba organa št. 7114-106/2008-9, z dne 1. 7. 2008, odpravi.
2. Organ je prosilcu v 3 dneh od prejema te odločbe dolžan posredovati fotokopijo cenitvenega poročila št. H-070903-1, z dne 3. 9. 2007, ki ga je za ocenitev vrednosti nepremičnine (nedograjena stanovanjska stavba z delavnico s pripadajočim stavbnim zemljiščem k.o. Dravlje, vl. št. 1188, parc. št. 206/2, Bohinjčeva 3, Ljubljana in nadomestno stavbno zemljišče k.o. Dravlje, vl. št. 737, parc. št. 1450/5 ter odškodnina za nezmožnost razpolaganja s premoženjem od prodaje nepremičnine leta 1969 do danes) v razlastitvenem postopku zoper ……, izdelal ……, univ.dipl.ing.gradb., sodni cenilec gradbene stroke, pri čemer mora v fotokopiji cenitvenega poročila prikriti:
- osebno ime razlaščenca ….., in sicer na prvi in drugi strani cenitvenega poročila ter v odločbi skupščine občine Ljubljana-Šiška (priloga cenitvenega poročila),
- naslov, telefonsko številko in naslov elektronske pošte sodnega cenilca ……..
3. Zahteva prosilca se v delu, ki se nanaša na posredovanje informacije javnega značaja iz druge točke izreka v spis opr. št. N 182/89 in prosilčevemu odvetniku, zavrne.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 22. 4. 2008 na organ vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je v zvezi z nepravdno zadevo opr. št. N 182/89 zahteval posredovanje cenitve cenilca gradbene stroke ……., izdelane po naročilu organa septembra 2007 (v nadaljevanju cenitveno poročilo). Prosilec je zahteval, da se cenitveno poročilo posreduje:
- v spis N 182/89,
- prosilcu in
- prosilčevemu odvetniku.
Prosilec je svojo zahtevo oprl na določbe ZDIJZ in dejstvo, da je bilo cenitveno poročilo plačano iz javnih sredstev. Zahtevo je dodatno utemeljil z navedbami, da bo na tak način odškodnina v nepravdnem postopku določena kar najhitreje in s čim manjšimi stroški.
Organ je dne 1. 7. 2008 na podlagi določb ZDIJZ izdal odločbo št. 7114-106/2008-9, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel:
- da organ skladno z določbo osmega odstavka 6. člena ZDIJZ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi;
- da med prosilcem in organom še poteka sodni postopek, v katerem obe stranki vlagata svoja pravna sredstva zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi ter se v ta namen poslužujeta tudi dokazov z izvedenci;
- da je organ zaradi poskusa sklenitve poravnave naročil cenitev, vendar se z njegovimi ugotovitvami ni v celoti strinjal;
- da do sklenitve poravnave ni prišlo, zaradi česar se postopek nadaljuje pred sodiščem;
- da gre za stranke z nasprotujočimi interesi, zaradi česar bi razkritje in uporaba podatkov, ki so bili sicer pridobljeni zaradi sodnega postopka, škodovalo interesom organa in
- da cenitveno poročilo ni informacija javnega značaja.
Zoper odločbo organa je prosilec pri Pooblaščencu dne 11. 7. 2008 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da vlaga pritožbo zato:
- ker se mu je neupravičeno zavrnil vpogled v dokument, ki je bil plačan z javnimi sredstvi;
- ker se organ neupravičeno sklicuje na osmi odstavek 6. člena ZDIJZ in ta člen uporablja (zlorablja) zaradi nadaljnjega okoriščanja in izmikanja plačila odškodnine in
- ker se ne strinja z navedbami v odločbi.
Prosilec je pritožbo dodatno utemeljil z nekaterimi dodatnimi navedbami, iz katerih izhaja mnenje:
- da imajo občani organa, kot davkoplačevalci, upravičen interes in prost dostop oziroma vpogled v dokument, ki je bil plačan z javnimi sredstvi;
- da zahtevani dokument ne more škodovati postopku, pač pa lahko le pripomore k pravilni in pravični izvedbi postopka;
- da je organ neupravičeno prodal predmetno zemljišče, porušil stanovanjsko hišo in obdržal odškodnino GIPOSS-a. Tako je pridobil veliko premoženjsko korist na račun fizične osebe;
- da okoriščanja organa ni predvidel niti Zakon o razlastitvi, ki je bil temelj za predmetno razlastitev;
- da ni dopustno, da kdorkoli, ki ni iz stroke, lahkotno in brez argumentirane utemeljitve zavrne cenitev strokovnjaka;
- da ravnanje organa čas izplačila odškodnine zgolj prestavlja v nedoločeno prihodnost;
- da v nepravdnem postopku ne gre za stranke z nasprotujočimi interesi, tako kot trdi organ;
- da je bila uvedba nepravdnega postopka s strani organa neupravičena;
- da organ neupravičeno trdi, da gre za varstvo njegovih pravic in pravnih koristi, na podlagi česar vlaga pravna sredstva, saj se je z neupravičeno razlastitvijo okoristil prav organ.
Pooblaščenec je pritožbo, na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP, odstopil organu z dopisom št. 0900-134/2008/6, z dne 14. 7. 2008. Organ na podlagi pritožbe prosilca o zadevi ni odločil drugače, zaradi česar je dne 23. 7. 2008 pritožbo prosilca odstopil v reševanje Pooblaščencu (vhodni dokument Pooblaščenca, št. 021-99/2008/1, z dne 29. 7. 2008). V spremnem dopisu je organ navedel:
- da je pooblaščenec za zastopanje organa v predmetni nepravdni zadevi odvetnik Bojan Drobež, ki razpolaga s celotno spisovno dokumentacijo;
- da je ključnega pomena, da gre v predmetni zadevi za nepravdni postopek, ki se vodi pri pristojnem sodišču ter s tem v zvezi naročeno cenitveno poročilo s strani organa zaradi pogajanj v nepravdnem postopku, ki je izključno interne narave in
- da je postopek po ZDIJZ postal brezpredmeten, saj je očitno, da prosilec že razpolaga z listino, ki jo zahteva od organa, saj jo je preko odvetnika že predložil sodišču.
Pooblastilo za zastopanje prosilca s strani ……. je izkazano s pooblastilom, z dne 26. 3. 2004.
Organ je Pooblaščencu posredoval fotokopijo cenitvenega poročila z naslovom »Cenitveno poročilo št. H070903-1 / ocenitev vrednosti nepremičnine v razlastitvenem postopku / Vinko Jama / nedograjena stanovanjska stavba z delavnico s pripadajočim stavbnim zemljiščem k.o. Dravlje, vlož. št. 1188, parc. št. 206/2, 771 m2, Bohinjčeva 3, Ljubljana in nadomestno stavbno zemljišče k.o. Dravlje, vlož. št. 737, parc. št. 1450/5, 1090 m2 ter odškodnina za nezmožnost razpolaganja s premoženjem d prodaje nepremičnine leta 1969 do danes«., ki ga je dne 3. 9. 2007 izdelal ……., univ.dipl.ing.gradb., sodni cenilec gradbene stroke. Fotokopija cenitvenega poročila, s katerim razpolaga Pooblaščenec in ki je predmet odločanja, ima 15 strani formata A4 in priloge na 17 straneh formata A4.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1 Zahteva prosilca
Pooblaščenec ugotavlja, da je zahtevek prosilca, z dne 22. 4. 2008 tridelen, saj se nanaša na posredovanje zahtevanega dokumenta trem subjektom: sodišču, ki vodi nepravdni postopek v zadevi N 182/89 (……), nadalje prosilčevemu odvetniku ter prosilcu. Prosilec v svojem zahtevku tudi ni izrecno navedel, v kakšni obliki se želi seznaniti z informacijo javnega značaja.
Glede na:
- drugi odstavek 5. člena ZDIJZ, ki določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo ali njen elektronski zapis,
- prvi odstavek 17. člena ZDIJZ, ki določa, da mora zahteva vsebovati navedbo organa, kateremu se pošilja, osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca in
- drugi odstavek 117. člena ZDIJZ, ki določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis),
Pooblaščenec ugotavlja, da:
- prosilec ni upravičen, da od organa zahteva posredovanje informacije drugim osebam, pač pa je upravičen zahtevati, da se informacijo javnega značaja posreduje izključno njemu. Ker je pravico do dostopa do informacij javnega značaja mogoče uveljavljati zgolj zase, prosilec v konkretnem primeru ni bil procesno legitimiran. Procesno legitimiran je tisti, ki zatrjuje stvarno legitimacijo, slednja pa je podana zgolj za tisti del zahtevka, ki se glasi na posredovanje informacije prosilcu;
- prosilec prosilčevega odvetnika ter sodišča, ki vodi zadevo pod opr. št. N 182/89, ni identificiral z zadostno mero določnosti, zaradi česar organ tudi ne bi mogel pravilno izpolniti obveznosti posredovanja informacije javnega značaja. Organ v konkretnem primeru prosilca ni bil zavezan pozvati k dopolnitvi vloge po 67. členu ZUP, saj bi bilo zahtevek v tem delu potrebno zavrniti iz razlogov, navedenih v prejšnjih točkah, zaradi pomanjkanja procesne legitimacije;
- prosilec tudi ni izkazal, da njegov odvetnik v konkretnem primeru nastopa kot pooblaščenec stranke, zaradi česar odvetnik ni upravičen do pridobitve informacije v imenu in za račun prosilca. V konkretnem primeru torej ni šlo za zastopanje prosilca s strani odvetnika. Prosilec ima v obravnavanem postopku dostopa do informacij javnega značaja pooblaščenko, ki nastopa v imenu in na račun prosilca, vendar ta ni odvetnica. Nadalje je potrebno pojasniti, da prosilec ne more na podlagi ene zahteve iste informacije zahtevati večkrat;
- je mogoče zahtevo prosilca nedvomno šteti za zahtevo za pridobitev fotokopij, torej s procesnega vidika popolno zahtevo, saj ZDIJZ ne predvideva posredovanja originalnih dokumentov, obravnavani dokument pa se nahaja v papirnati in ne elektronski obliki. Da gre za zahtevo po posredovanju in ne za zahtevo za vpogled, izhaja iz besede »posredovati«, ki jo je prosilec uporabil v svoji zahtevi.
Drugi odstavek 207. člena ZUP določa, da mora organ odločiti o vseh zahtevkih stranke, kar je organ z izrekom izpodbijane odločbe, ki se glasi »zahteva prosilca … za dostop do informacije javnega značaja … se zavrne« sicer storil, vendar v obrazložitvi ni navedel pravilnih razlogov za zavrnitev zahtevka v delu, ki se nanaša na posredovanje informacije prosilčevemu odvetniku ter v spis opr. št. N 182/89. Glede na navedeno je Pooblaščenec v tej odločbi v celoti odločil o zahtevi prosilca, in sicer tako, da je navedel pravilne razloge za zavrnitev prosilčevega zahtevka glede posredovanja informacije prosilčevemu odvetniku ter v spis opr. št. N 182/89, in v tem delu zahtevo prosilca zavrnil.
2 Informacije javnega značaja
ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ). ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja (v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, ne le državne uprave), ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi, ali pa predvsem, v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Informacija javnega značaja je namreč vsaka tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, registra, dosjeja, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb (4. člen ZDIJZ). V omenjenih določbah so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za obstoj informacije javnega značaja:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Organ kot pravna oseba javnega prava v skladu s 1. členom ZDIJZ nedvomno spada med zavezance za posredovanje informacij javnega značaja. Poleg tega je nedvomno ugotovljeno, da organ razpolaga z zahtevano informacijo (fizičnim dokumentom) v smislu 4. člena ZDIJZ. Pogoj, da informacija izvira iz delovnega področja organa zajema tudi informacije, ki jih je organ pridobil od zasebnopravnih subjektov. Za informacijo iz delovnega področja organa gre, če je informacija v zvezi s postopki, za katere je pristojen po splošnih predpisih. Med take pristojnosti občin spada urejanje lokalnih zadev javnega značaja, kamor uvrščamo tudi razlastitveni postopek, saj občine ob izpolnjevanju določenih pogojev lahko nastopajo kot razlastitveni upravičenec. Razlastitveni postopek ima izrazito javnopravni, oblastni značaj, kot izhaja že iz 69. čl. Ustave RS, ki kot temeljni pogoj za razlastitev zahteva obstoj javne koristi in plačilo nadomestila v naravi ali proti odškodnini, pri tem pa izrecno napotuje na zakon, ki podrobneje določa razlastitvene namene in pogoje, ob katerih se lahko razlastitev opravi. Ker je razlastitveni upravičenec zavezan za plačilo odškodnine in stroškov razlastitve, je razlastitveni postopek v določenih primerih (npr. nedosežen sporazum o višini odškodnine ali nadomestilu) nujno povezan s sodnim postopkom, saj se o višini odškodnine in o nadomestilu odloča v nepravdnem postopku. V takem primeru lahko aktivno udeležbo organa v sodnem postopku uvrstimo med pristojnosti organa. Ker je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokument izpolnjuje vse tri materialne pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, je v nadaljevanju presojal le še, ali katerikoli del oz. celotna informacija morebiti predstavlja kakšno od izjem od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec nadalje pojasnjuje, da je namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Skladno z namenom je ZDIJZ uveljavil načelo prostega dostopa, ki izhaja iz prvega in drugega odstavka 5. člena. ZDIJZ tako vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur, razen v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa. Informacije javnega značaja lahko torej zahteva in pridobi vsakdo. Tako je treba razumeti tudi argument »upravičenega interesa«, kot ga v obrazložitvi omenja prosilec, saj nima v mislih specifičnega interesa posameznika, pač pa gre za splošen, ustavno priznan in uzakonjen interes. ZDIJZ ne uvaja nikakršnega razlikovanja glede na status prosilca. Slednjemu tudi ni potrebno pravno utemeljevati, da želi pridobiti informacije na podlagi ZDIJZ ali da ima podlago za pridobitev v kakšnem drugem predpisu, prav tako mu ni potrebno pojasnjevati namena seznanitve. Zaradi navedenega velja, da je vsako zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, potrebno presojati po standardu »univerzalnega prosilca oziroma upravičenca«, ki organu nalaga, da vse prosilce obravnava enako ne glede na morebiten obstoj posebnih upravičenj, namenov rabe ali statusa. V skladu z navedenim je Pooblaščenec o pritožbi prosilca v nadaljevanju odločil tako, da pri utemeljevanju dostopa do informacij javnega značaja ni upošteval navedb prosilca, ki nakazujejo na obstoj posebnih interesov za pridobitev zahtevanega dokumenta ter odločil tako, da je varoval tudi osebne podatke lastnika predmetne nepremičnine, glede katere je bilo izdelano cenitveno poročilo, čeprav v konkretnem primeru nastopa kot prosilec.
3 Izjeme od dostopa do informacij javnega značaja
Ključni argument, na katerega se je organ oprl v svoji zavrnilni odločbi, je obstoj izjeme iz osme točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ – varstvo izvedbe sodnih postopkov. Pooblaščenec je v nadaljevanju obravnaval zahtevani dokument in presodil, ali vsebuje podatke, ki predstavljajo izjemo po osmi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Poleg tega je Pooblaščenec po uradni dolžnosti presodil, ali zahtevani dokument vsebuje katero od preostalih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
3.1 Varstvo izvedbe sodnih postopkov kot izjema od dostopa
Iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da zavezanec prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.
V konkretnem primeru gre za presojo dokumenta, s katerim razpolaga oziroma glede katerega je zavezanec organ, tj. organ lokalne skupnosti in ne sodišče. Primarno je obravnavana izjema namenjena varstvu sodnih postopkov v ožjem pomenu, torej varstvu dokumentov, s katerimi razpolaga sodišče v oziroma zaradi vodenja katerega koli sodnega postopka. Kljub temu je glede na jezikovno razlago določbe, zlasti odprte dikcije »… ali sestavljen zaradi …«, ki se izrecno ne omejuje na sodišče, ter neobstoja izrecne izključitve drugih organov, aplikacija obravnavane izjeme mogoča tudi v primeru, ko gre za dokument, s katerim razpolaga nesodni organ, v konkretnem primeru udeleženec nepravdnega postopka, ki je hkrati zavezanec po ZDIJZ.
Da lahko organ zavrne dostop do informacije s sklicevanjem na 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
• pridobitev oziroma izdelava dokumenta je namenjena zgolj izvedbi sodnega postopka (pogoj namena),
• obstajati mora stvarna verjetnost, da bi se z razkritjem določenega dokumenta vplivalo na sodni postopek (pogoj učinkovanja oziroma vplivanja) in
• obstajati mora stvarna verjetnost, da ima vpliv negativne, škodljive učinke na izvedbo postopka (pogoj škodljivosti).
3.1.1 Pogoj namena
Pooblaščenec ugotavlja, da pogoj, ki zahteva, da je dokument namenjen sodnemu postopku, ni izpolnjen. Razlogi za to so:
- Organ v izpodbijani odločbi ni v zadostni meri izkazal, da je bil zahtevani dokument izdelan oziroma namenjen sodnemu postopku;
- Res je, da sta organ in prosilec udeleženca nepravdnega postopka, ki je še v teku pred pristojnim sodiščem, vendar to dejstvo še ne utemeljuje zaključka, da je dokument namenjen izključno izvedbi sodnega postopka. Cenitveno poročilo, čeprav izdelano s strani sodnega cenilca, je lahko izdelano tudi za lastne potrebe organa;
- Predmetno cenitveno poročilo ni bilo izdelano po nalogu sodišča in tudi oseba, ki je poročilo izdelala, ni nastopala v vlogi sodnega cenilca;
- Iz spremnega dopisa organa, pritožbe prosilca ter zahtevanega dokumenta, s katerim razpolaga Pooblaščenec, izhaja, da organ dokumenta tudi ni posredoval pristojnemu sodišču oziroma, da takšno posredovanje zavrača;
- V zahtevanem dokumentu ni nedvoumnih navedb, iz katerih bi izhajalo, da je dokument namenjen sodnemu postopku;
- Tudi organ v odločbi zatrjuje, da je bila cenitev napravljena za potrebe poskusa poravnave. Iz odločbe ni razvidno, ali je imel organ v mislih sodno poravnavo ali poravnavo po 1050. členu Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 97/07- UPB).
Glede na to, da za obstoj navedene izjeme ni izpolnjen prvi pogoj, Pooblaščenec zaključuje, da izjema ne more biti podana, saj je zanjo potrebno izpolnjevanje vseh treh kumulativno določenih pogojev.
3.2 Varstvo osebnih podatkov kot izjema od dostopa
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preučil, ali utegnejo nekateri podatki iz zahtevanih dokumentov predstavljati izjemo od dostopa do informacij javnega značaja po katerikoli drugi točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, med katerimi se je po pregledu zahtevanih dokumentov kot edino relevantna izkazala izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov). Po omenjeni določbi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 6. člen ZVOP-1 določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljenih v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom.
Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je Pooblaščenec ugotavljal:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 8. člena ZVOP-1.
Osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, so:
- osebno ime razlaščenca …., in sicer na prvi in drugi strani cenitvenega poročila ter v odločbi skupščine občine Ljubljana-Šiška (priloga cenitvenega poročila), saj njegove obdelave, v smislu razkrivanja podatka javnosti, ne predvideva noben zakon;
- naslov, telefonska številka in naslov elektronske pošte sodnega cenilca …. na prvi strani cenitvenega poročila, saj njegove obdelave, v smislu razkrivanja podatka javnosti, ne predvideva noben zakon. Zakon o sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94 s spr.) v 88. členu določa, da so nekateri podatki o sodnih cenilcih javni le z namenom, ki je usmerjen v pravno varnost, delovanje sodišč in drugih državnih organov v sodnih in drugih postopkih ter informiranje strank. Poleg tega je v 85. členu ZS določeno, da se smejo osebe, imenovane za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, sklicevati na to svojo lastnost samo, kadar dajejo izvide in mnenja, cenitve, tolmačenja in prevode na zahtevo sodišča ali na zahtevo stranke zaradi uveljavljanja njenih pravic ter za obrambo svojih pravic ali svojega ugleda. V konkretnem primeru oseba, ki je sicer imenovana za sodnega cenilca, ni nastopala v vlogi, ki jo predvidevata 85. in 88. člen ZS, torej ne v vlogi sodnega cenilca. Zaradi tega dejstva osebnih podatkov, kot so naslov, telefonska številka in naslov elektronske pošte, ni dopustno razkrivati javnosti.
Navedba o nedopustnosti razkrivanja osebnih podatkov iz zadnje alineje prejšnjega odstavka ne velja za osebno ime cenilca, ker gre za podatek o porabi javnih sredstev. Plačilo za izdelavo cenitvenega poročila je bilo namreč krito iz občinskega proračuna, pri tem pa ni pomembno, na kakšni podlagi (npr. podjemna pogodba). Iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da se ne glede na obstoj izjeme iz 3. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Podatek o neposrednem prejemniku javnih sredstev je neizogiben oziroma sestavni del podatka o porabi javnih sredstev. Pojem porabe javnih sredstev se ne nanaša zgolj na podatek o znesku, pač pa nujno zajema tudi podatke o tem, kdo je prejemnik, na kakšen način je bila poraba izvedena, ali so za porabo izpolnjeni zakonski pogoji in podobno. Ker mora biti javnosti dostopen podatek o neposrednem prejemniku sredstev, to pomeni, da mora biti prejemnik na nek način identificiran, v konkretnem primeru z osebnim imenom. Glede na navedeno je treba podatek o prejemniku javnih sredstev šteti kot javen podatek, katerega razkritje ni v nasprotju z varstvom osebnih podatkov.
7. člen ZDIJZ določa, da se v primeru, ko organ ugotovi, da se v dokumentu nahaja podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (delni dostop). Glede na navedeno določbo je Pooblaščenec v izreku odločbe organu naložil, da se v posredovanem dokumentu izbrišejo oziroma prikrijejo tisti osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev s področja varstva osebnih podatkov.
3.3 Druge izjeme
Na podlagi seznanitve s celotno vsebino zahtevanega dokumenta, Pooblaščenec ni ugotovil obstoja drugih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
4 Druge navedbe organa in prosilca
Argument organa, da prosilec z zahtevanim dokumentom že razpolaga in da je zaradi tega postopek brezpredmeten, ne more biti upoštevan, saj ZDIJZ ne preprečuje osebi, ki morebiti z neko informacijo že razpolaga, zahtevati dostop do nje po ZDIJZ. V konkretnem primeru tudi ni mogoče govoriti o zlorabi pravic, saj prosilec dostopa do zahtevanega dokumenta ni zahteval oz. pridobil na podlagi določb ZDIJZ, kar je pomembno zato, ker se v tem postopku ocenjuje, ali in v kolikšnem delu je določena informacija prosto dostopna oz. informacija javnega značaja.
Argument organa, da s celotno dokumentacijo razpolaga odvetnik Bojan Drobež ni mogoče šteti kot razlog za zavrnitev zahteve prosilca, saj se organ v izpodbijani odločbi ni skliceval na neobstoj dokumenta, poleg tega pa je evidentno, da organ z dokumentom (ne glede na obliko) razpolaga, saj ga je ob odstopu pritožbe posredoval Pooblaščencu.
Argument organa, da zahtevani dokument ni informacija javnega značaja, ne drži. Glede na navedbe v poglavju 2 in 3, zahtevani dokument izpolnjuje pogoje za obstoj informacije javnega značaja, hkrati pa ni podana nobena od izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katerih bi organ lahko v celoti zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta.
Pooblaščenec ugotavlja, da druge navedbe organa in pritožbene navedbe prosilca niso relevantne za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe.
5 Sklepno
Pooblaščenec je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP pritožbi ugodil in sam o zadevi odločil tako, kot je navedeno v prvi oziroma drugi točki izreka odločbe, ker je bil na prvi stopnji napačno uporabljen materialni predpis.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka