Prosilka - Mestna občina Velenje
+ -Številka: 021-95/2008
Kategorije: Dokument v izdelavi, Notranje delovanje organa
Številka: 021-95/2008/6
Datum: 29.09.08
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS št. 113/05 in 51/07- ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), na podlagi 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 - ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1 in 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Mestne občine Velenje, Titov trg 1, Velenje, št. 070-06-03/2008, z dne 16. 6. 2008 (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
Pritožba prosilke zoper odločbo organa št. 070-06-03/2008, z dne 16. 6. 2008 se zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 12. 5. 2008 na organ naslovila zahtevo za dostavo dobesednih zapisov (magnetogramov) vseh dosedanjih sej in tudi napovedane 5. seje Komisije za koordiniranje aktivnosti in obveščanje javnosti o postopkih sprejemanja državnega prostorskega načrta (v nadaljevanju Komisija), in sicer:
1. seje z dne 12. 3. 2008,
2. seje z dne 26. 3. 2008,
3. seje z dne 9. 4. 2008,
4. seje z dne 23. 4. 2008,
5. seje z dne 14. 5. 2008.
Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 070-06-03/208, z dne 16. 6. 2008, v kateri navaja, da prosilki zahtevanih magnetogramov ne more poslati, pri čemer se sklicuje na izjemo iz 9. in 11. točke 6. člena ZDIJZ, torej na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine in na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Pooblaščenec je dne 1. 7. 2008 prejel pritožbo prosilke zoper navedeno odločbo organa, v kateri prosilka navaja, da prereka navedeno odločbo in se z njo ne strinja iz navedenih razlogov:
- skladno s 3. členom Poslovnika o delu Komisije z dne 26. 3. 2008, so delo in gradiva komisije javna, razen če to za posamezno gradivo omejuje zakon,
- iz zapisnika 4. seje Komisije z dne 23. 4. 2008, je razvidno, da se seje komisije snemajo,
- prosilka meni, da pri navedenih izjemah od prostega dostopa do informacij javnega značaja ne gre za podatek, katerega razkritje bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine in ne gre za podatek, katerega razkritje bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organov, ker so bile vse seje javne in je že naloga Komisije, da obvešča javnost o postopkih sprejemanja državnega prostorskega načrta.
Prosilka prav tako navaja, da so bila v postopku izdaje odločbe kršena pravila postopka, ker ji organ ni v roku dostavil zahtevanih dokumentov oz. ni izdal odločbe, dvomi pa tudi v pravilnost postopka v prvi fazi, ko je bil njen zahtevek obravnavan na 5. seji Komisije, ker bi, po mnenju prosilke, o njeni zahtevi morala odločati in postopek voditi uradna oseba, pristojna za posredovanje informacij javnega značaja, ne pa predsednik Komisije, kar prosilka dokazuje z zapisnikom seje Komisije, ki ga prilaga.
Pooblaščenec je organu dne 23. 7. 2008 poslal dopis, s katerim je organ pozval, da mu nemudoma pošlje v izvirniku, to je brez prekritih podatkov, dokumente, iz katerih bodo razvidni podatki, ki jih Pooblaščenec potrebuje za odločitev o zahtevi prosilke.
Organ je Pooblaščencu dne 28. 7. 2008 poslal dopis št. 070-06-0003/2008, z dne 28. 7. 2008, ki mu je priložil zgoščenko s posnetki vseh petih sej, ki so predmet zahteve prosilke. Ob tem organ še pripominja, da so bile seje prvotno snemane izključno zaradi lažje sestave zapisnikov, posnetki pa niso priloga k posameznim zapisnikom, ampak služijo zgolj kot podlaga za njihovo pripravo. Organ navaja tudi, da se člani komisije z vsebino posnetkov sej lahko seznanijo v prostorih organa. Sklepno pa organ pojasnjuje, da je prosilka članica navedene Komisije in je zato seznanjena tako z vsebino sej, kot tudi z zapisniki sej Komisije.
Pooblaščenec je dne 16. 9. 2008 opravil telefonski razgovor z organom, o katerem je izdelal uradni zaznamek št. 021-95/2008/4, v katerem je organ pozval, naj mu posreduje tudi magnetograme oz. dobesedne prepise navedenih sej in vprašal, ali so bili magnetogrami sploh izdelani ali ne, ker to iz do sedaj posredovane mu dokumentacije ni razvidno. Organ je ob tem Pooblaščencu pojasnil, da bo v zvezi s tem podal pisno izjavo.
Pooblaščenec je dne 19. 9. 2008 prejel dopis organa, s katerim župan organa in direktorica uprave organa izjavljata, da magnetogrami sej, ki jih zahteva prosilka, ne obstajajo in, da so edino dokumentarno gradivo o posameznih sejah Komisije, s katerimi organ razpolaga, zvočni posnetki navedenih sej ter pisni zapisniki sej.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je prosilka dne 12. 5. 2008 na organ naslovila pisno zahtevo za posredovanje informacije javnega značaja. Zahteva po ZDIJZ mora vsebovati navedbo organa, kateremu se pošilja, osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oz njegovega zastopnika ali pooblaščenca. Predvsem pa mora prosilec v zahtevi za dostop do informacije javnega značaja opredeliti:
• informacijo, s katero se želi seznaniti,
• na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).
Pooblaščenec tako ugotavlja, da je vloga prosilke vsebovala vse sestavine, ki so potrebne, da bi organ o njeni zahtevi lahko odločil. Pisna vloga je bila prav tako jasno naslovljena kot vloga po ZDIJZ, čeprav izrecno sklicevanje na zakon, v kolikor iz vsebine same vloge izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ni potrebno. Ob tem Pooblaščenec opozarja še, da je potrebno ob delni ali popolni zavrnitvi zahteve prosilca o tem izdati odločbo, oz. na drug način uporabljati postopkovne določbe ZDIJZ in ZUP. Organ bi tako ob odločanju o zahtevi prosilke moral uporabljati predpisane postopkovne določbe, o zahtevi prosilke pa bi morala odločiti uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja, ki jo mora, v skladu z določbami ZDIJZ, imeti vsak organ, ki je zavezan za posredovanje IJZ. Nesporno je, da je o zahtevi prosilke najprej odločala Komisija in jo zavrnila, vendar je organ kasneje vendarle izdal odločbo, ki jo prosilka izpodbija. To odločbo je izdala uradna oseba organa za posredovanje informacij javnega značaja. Pooblaščenec tako ne more pritrditi navedbam prosilke, ki zatrjuje kršitev pravil postopka, ker o njeni zahtevi ni odločala pristojna oseba organa.
V zvezi z ostalimi navedbami, ki jih prosilka navaja v pritožbi, in sicer v zvezi z javnostjo seje ter dejstvom, da se seje snemajo, pa Pooblaščenec pojasnjuje, da dejstvo, da je seja nekega organa javna, še ne pomeni nujno, da so vsebine, ki se na seji obravnavajo, v celoti tudi informacije javnega značaja. Pojem informacije javnega značaja je namreč jasno opredeljen v ZDIJZ, prav tako pa tudi izjeme, ki predstavljajo odstop od načela prostega dostopa do informacij javnega značaja. Tudi navedbe prosilke, da je bila seja zvočno snemana, še nujno ne pomeni, da je celotna vsebina posnetka javna in da je potrebno posnetek na kakršenkoli način reproducirati.
Nikakor pa Pooblaščenec ne more pritrditi niti trditvam organa, da je prosilka članica Komisije in ima tako že po funkciji vpogled v zapisnike ter vsebino sej in da lahko zato posluša posnetke sej v prisotnosti enega od zaposlenih v uradu organa. Na področju dostopa do informacij javnega značaja status prosilcev, ki so člani organov samoupravne lokalne skupnosti, ni enoznačen in jim prav tako podeljuje pravice, da kot občani na samoupravno lokalno skupnost naslavljajo različne zahtevke oz. vloge. Ob tem se zastavlja ključno vprašanje, kdaj taka oseba zahteva informacije kot voljeni oz. imenovani predstavnik v organu samoupravne lokalne skupnosti in kdaj kot prosilec za dostop do informacij javnega značaja, ki je po definiciji lahko vsakdo. V tem primeru je potrebno vsekakor izhajati iz stališča, da ima občinski svetnik, smiselno pa tudi voljeni oz. imenovani predstavnik v organu samoupravne lokalne skupnosti, kot prosilec pravno varstvo v pritožbenem postopku le, če vloži pisno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. (Več o tem v: Bien Karlovšek S., Samoupravne lokalne skupnosti - občine – kot zavezanci za dostop do informacij javnega značaja, Lex Localis Revija za lokalno samoupravo, št. V/3/2007, Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, Maribor, 2007).
1. Pojem informacije javnega značaja in načelo prostega dostopa
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z javnopravno dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Pooblaščenec v nadaljevanju pojasnjuje, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. čl. ZDIJZ). Po tej določbi so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prosilčev namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje, za rešitev njegove pritožbe ni pravno relevanten. Pooblaščenec je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni.
2. Pogoji za obstoj informacije javnega značaja
Pooblaščenec pojasnjuje, da mora svojo odločitev, navkljub odločitvi organa z odločbo, opreti na pravilno uporabo materialnega predpisa, v konkretnem primeru torej ZDIJZ. Pooblaščenec zato v postopku reševanja pritožbe, na podlagi pregleda dokumentacije, ki jo zahteva prosilka, sam odloči, ali je odločba, ki jo je izdal prvostopenjski organ, zakonita ali ne.
Pooblaščenec je v obravnavanem primeru moral ugotoviti, ali gre pri zahtevani informaciji za informacijo javnega značaja v smislu ZDIJZ. Ker se je organ v svojem zadnjem dopisu Pooblaščencu skliceval na to, da zahtevanih dokumentov nima in ker prosilkina zahteva izhaja iz domneve o njihovem obstoju, je bilo v pritožbenem postopku potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo oziroma ali organ z njimi razpolaga. Za razjasnitev dejanskega stanja, potrebnega odločanje o pritožbi prosilca, je Pooblaščenec moral odločati oz. ugotavljati tudi pomen besede magnetogram. Svojo odločitev Pooblaščenec opira na vsebino Slovarja slovenskega knjižnega jezika, brezplačno dostopnega na svetovnem spletu (http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html), ki ga je izdal Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V navedenem slovarju je pomen besede magnetogram pojasnjen na sledeč način: 1. magnetográm –a m (â) dobesedni zapis na magnetofonski trak posnetega pogovora, govora.
Iz navedene definicije ter spisovne dokumentacije tako jasno izhaja da je prosilka zahtevala dobesedni zapis oz. prepis na magnetofonski trak oz. drug zvočni medij posnete seje. Pooblaščenec je ob reševanju pritožbe prosilke dolžan odločati v okviru pritožbenih navedb in v okviru zahteve, ki jo je prosilka naslovila na prvostopenjski organ. Pooblaščenec mora v postopku odločanja o pritožbi prosilke ugotavljati obstoj vseh dokumentov, ki jih prosilec v svoji vlogi zahteva. Ker navedeni dokument, po navedbah organa in v organu zaposlenih odgovornih uradnih oseb, za katere Pooblaščenec, na podlagi načela proste presoje dokazov, nima nikakršnega razloga, da jim ne bi verjel, ne obstaja, ker sploh nikoli ni bil izdelan, zahtevi prosilke ni mogoče ugoditi, ker ji organ dokumentov, ki niso nastali, sploh ne more posredovati. Iz ugotovljenega tako izhaja, da organ razpolaga samo z zvočnimi posnetki in zapisniki navedenih sej Komisije, ne pa tudi z magnetogrami teh sej.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti oz. ustvariti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Prosilec sicer lahko vedno zahteva dokument, za katerega misli, da obstaja, vendar, če organ z njim ne razpolaga, dokumenta tudi ne more posredovati. Navedeno, ob upoštevanju načela prostega dostopa torej pomeni, da bi prosilec od organa lahko zahteval informacijo javnega značaja, s katero organ razpolaga, organ pa bi mu moral, če ne bi šlo za eno od izjem po 6. členu ZDIJZ, tako informacijo tudi posredovati.
Ker sama informacija javnega značaja, ki jo zahteva prosilka, ne obstaja in je prosilki organ zato tudi ne more posredovati, se Pooblaščenec ne bo opredeljeval do izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, na katere organ opira svojo odločbo, niti do navedb prosilke, da take izjeme niso podane.
Po izvedenem ugotovitvenem postopku, ki je pokazal, da informacija javnega značaja, ki jo zahteva prosilka, ne obstaja, je Pooblaščenec na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP ugotovil, je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, zato je pritožbo prosilke zavrnil in v obrazložitvi te odločbe podal tudi razloge za neutemeljenost pritožbe.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dovoljen upravni spor zoper odločbo Mestne občine Velenje, št. 070-06-03/2008, z dne 16. 6. 2008. Tožba se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožbo se vloži pisno neposredno pri navedenem sodišču ali po pošti ali ustno na zapisnik. Če je tožba poslana po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila priporočeno oddana na pošto zadnji dan roka. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka