Prosilec - Okrožno državno tožilstvo v Mariboru
+ -Številka: 021-79/2008/5-test
Kategorije: Osebni podatek
Številka: 021-79/2008/5
Datum: 24. 12. 2008
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06-ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, Ulica talcev 24, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), številka Tu 69/08 EG/JB z dne 11. 4. 2008, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana odločba se odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 dni od prejema te odločbe v pisni obliki posredovati naslednje dokumente iz postopka za zasedbo delovnega mesta vpisničarja v pravosodnem organu, št. Tu 69/08 EG/UG:
1. prijavo potrebe po delavcih, št. JC 80806 z dne 10. 3. 2008,
2. seznam prijavljenih kandidatov na razpis za zasedbo delovnega mesta vpisničarja v pravosodnem organu, št. Tu 69/08 EG/UG z dne 3. 4. 2008, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek prijavljenih kandidatov, ki so v tabeli navedeni pod zaporedno številko 1, 2 in 3;
3. prijavo izbranega kandidata na delovno mesto vpisničarja v pravosodnem organu z dne 19. 3. 2008, pri čemer je dolžan prekriti naslov prebivališča, številko mobilnega telefona, elektronski naslov in osebne lastnosti izbranega kandidata, navedene v drugem in šestem odstavku prijave;
4. življenjepis izbranega kandidata, pri čemer je dolžan prekriti elektronski naslov, naslov prebivališča, številko stacionarnega telefona, številko mobilnega telefona in rojstni datum izbranega kandidata;
5. dokazila o izpolnjevanju pogojev za zasedbo delovnega mesta, ki so priloga k prijavi izbranega kandidata na delovno mesto vpisničarja v pravosodnem organu z dne 19. 3. 2008:
- potrdilo o opravljeni maturi, pri čemer je dolžan prekriti datum in kraj rojstva izbranega kandidata;
- evropsko računalniško spričevalo;
- potrdilo o obisku računalniškega tečaja z dne 20. 12. 2007;
- izjavo o državljanstvu, pri čemer je dolžan prekriti rojstni datum izbranega kandidata;
- izjavo o nekaznovanosti;
6. odločbo o izbiri št. Tu 69/08 EG/JB z dne 11. 4. 2008, pri čemer je dolžan prekriti naslov prebivališča in rojstni datum izbranega kandidata;
7. zapisnik komisije o opravljenih razgovorih s povabljenimi kandidati št. Tu 69/08 z dne 11. 4. 2008, del katerega so tudi štirje (4) ocenjevalni zapisniki, vsi št. Tu 69/08 z dne 10. 4. 2008, pri čemer je dolžan prekriti imena, priimke in naslove neizbranih kandidatov;
8. tri (3) obvestila o neizbiri neizbranim kandidatom, vsa št. Tu 69/08 EG/UG z dne 28. 4. 2008, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov prebivališča neizbranih kandidatov.
II. V preostalem delu se zahteva zavrne.
III. V postopku reševanja pritožbe stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je na organ dne 9. 5. 2008 naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Zahteval je, da mu organ v pisni obliki posreduje naslednje dokumente iz postopka za zasedbo delovnega mesta vpisničarja v pravosodnem organu, št. Tu 69/08 EG/UG:
- prijavo potrebe po delavcih,
- seznam prijavljenih na razpis vpisničarja,
- prijavo za sprejem v delovno razmerje izbranih kandidatov,
- odločbo o izbiri,
- zapisnik komisije o opravljenih razgovorih s povabljenimi kandidati,
- dokazila izbranih kandidatov o izpolnjevanju pogojev za zasedbo delovnega mesta,
- obvestilo o neizbiri neizbranim kandidatom z obrazložitvijo in poukom o pritožbi.
Organ je dne 23. 6. 2008 izdal odločbo št. Tu 49/08-4 EG/JB, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil z obrazložitvijo, da organ, na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosilcu zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ pojasnjuje, da ni zadržkov po ZDIJZ za prijavo potrebe po delavcih. Glede seznama prijavljenih na razpis vpisničarja, prijave za sprejem v delovno razmerje izbranih kandidatov, odločbe o izbiri, zapisnika komisije o opravljenih razgovorih s povabljenimi kandidati, dokazil izbranih kandidatov o izpolnjevanju pogojev za zasedbo delovnega mesta, obvestil o neizbiri neizbranim kandidatom z obrazložitvijo in poukom o pritožbi, pa organ dodaja, da navedene listine vsebujejo osebne podatke, katerih obdelava ni mogoča na podlagi določb ZVOP-1, zato je organ prosilcu moral zavrniti dostop do osebnih podatkov.
Prosilec je dne 27. 6. 2008 vložil pritožbo zoper odločbo organa, v kateri se sklicuje na ZDIJZ, ki mu omogoča, da ime izbranega kandidata z zaposlitvijo v javnem sektorju, postane javno.
Organ je dne 27. 6. 2008, z dopisom št. Tu 49/08-6 EGF/jb, posredoval pritožbo Pooblaščencu kot drugostopenjskemu organu in navedel, da pritožbo posreduje z ustrezno dokumentacijo. Pooblaščenec je po pregledu priložene dokumentacije ugotovil, da organ ni posredoval dokumentacije, na podlagi katere bi Pooblaščenec kot drugostopenjski organ v pritožbenem postopku, lahko izdal odločbo o dostopu do informacij javnega značaja.
Ker organ pritožbi ni priložil vseh dokumentov, potrebnih za rešitev zadeve, ga je Pooblaščenec z dopisom številka 021-79/2008/2 z dne 12. 9. 2008, na podlagi prvega odstavka 10. člena ZInfP in drugega odstavka 245. člena ZUP, pozval, da mu nemudoma oziroma najkasneje v roku treh dni v izvirniku, to je brez prekritih podatkov, pošlje dokumente, do katerih je prosilcu zavrnil dostop, in sicer prijavo potrebe po delavcih, seznam prijavljenih na razpis vpisničarja, prijave za sprejem v delovno razmerje izbranih kandidatov, odločbo o izbiri, zapisnik komisije o opravljenih razgovorih s povabljenimi kandidati, dokazila izbranih kandidatov o izpolnjevanju pogojev za zasedbo delovnega mesta, obvestilo o neizbiri neizbranim kandidatom z obrazložitvijo in s poukom o pritožbi.
Organ je zahtevane dokumente Pooblaščencu posredoval 17. 9. 2008 z dopisom št. Tu 108/08 EG/JB.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec je v nadaljevanju presojal utemeljenost pritožbenih navedb, kjer se prosilec sklicuje na javnost osebnih podatkov javnih uslužbencev.
2. Organ kot zavezanec po ZDIJZ
ZDIJZ v 1. členu določa, da ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
Organizacijo in splošne pristojnosti državnih tožilstev ureja Zakon o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZDT-UPB5) v 5. členu, kjer je določeno, da so državna tožilstva kot del pravosodja samostojni državni organi; njihov položaj in medsebojna razmerja ureja ta zakon. Sredstva in druge pogoje za delo državnih tožilstev zagotavlja Republika Slovenija. Iz navedenega izhaja, da organ nedvomno spada med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, ki jih v 1. čl. določa ZDIJZ.
3. Splošno o informaciji javnega značaja
Pravica do informacij javnega značaja kot ustavna pravica iz 39. člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, v nadaljevanju Ustava) zagotavlja svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno izbira, sprejema in širi vesti in mnenja ter ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. Natančna definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po kateri je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
V tej določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, po katerih lahko opredelimo informacijo javnega značaja:
1) iti mora za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa;
2) organ mora z njo razpolagati;
3) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Po mnenju Pooblaščenca v obravnavanem primeru ni nobenega dvoma, da so zahtevani dokumenti povezani z delom organa, saj gre za informacije, ki se nanašajo na postopek izbire ustreznega kandidata na prosto delovno mesto v organu. Zahtevani dokumenti po vsebini predstavljajo celotno razpisno dokumentacijo postopka zasedbe prostega delovnega mesta v organu, torej gre za dokumente, ki jih je organ pridobil v okviru svojih pristojnosti in so neposredno povezani z njegovim delom. S tem je izpolnjen prvi kriterij za informacijo javnega značaja. Drugo merilo za informacijo javnega značaja je prav tako izpolnjeno - organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, saj jih je posredoval Pooblaščencu. Na podlagi navedenih dejstev Pooblaščenec ugotavlja, da je podan tudi 3. pogoj za obstoj informacije javnega značaja, torej da se dokumenti nahajajo v materializirani obliki.
4. Dostop
4.1. Varstvo osebnih podatkov kot izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in določila ZVOP-1
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP in pritožbenih navedb prosilca izvedel preizkus, ali gre v konkretnem primeru morebiti za katero od v 1. odst. 6. člena ZDIJZ določeno izjemo, zaradi česar bi bilo potrebno zavrniti dostop do zahtevanega dokumenta.
4.1.1. Splošno o 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ je v konkretnem primeru svojo zavrnilno odločbo oprl na izjemo varstva osebnih podatkov, saj naj bi zahtevane informacije oziroma dokumenti predstavljali osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1, zato je Pooblaščenec moral preizkusiti, ali je pri zahtevanih dokumentih ta izjema podana do te mere, da dokument prosilcu v celoti ni prosto dostopen. V skladu 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je ZVOP-1, čigar namen je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.
Ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZVOP-1 glede določljivosti osebnega podatka, se Pooblaščenec sklicuje na sodbo Upravnega sodišča, številka U 1900/2005-12, kjer je sodišče odločalo tudi o spornem vprašanju, ali zgolj ime in priimek predstavljata osebni podatek v smislu ZVOP-1. Sodišče je potrdilo, da sama navedba imena in priimka brez kateregakoli identifikacijskega znaka še ni nujno osebni podatek, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika. Fizične osebe zgolj na podlagi imena in priimka, brez drugega identifikacijskega znaka (npr. navedbe naslova, enotne matične številke občana ali kateregakoli drugega enoličnega identifikacijskega znaka), namreč še ni mogoče identificirati. Iz navedenega torej izhaja, da ime in priimek nista nujno osebna podatka, ker posameznik ni določljiv vedno samo na podlagi imena in priimka, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika, in na podlagi katerih je mogoče fizično osebo določiti (primerjaj 6. člen ZVOP-1).
Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.
4.1.2. Dopustnost razkritja osebnih podatkov
Pooblaščenec je po pregledu zahtevanih dokumentov za vsak posamezen dokument ugotavljal, ali zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke in ali ti osebni podatki predstavljajo kategorijo varovanih osebnih podatkov:
1. Prijava potrebe po delavcih št. JC 80806 vsebuje naslednje osebne podatke:
- ime in priimek, delovno mesto in službeno telefonsko številko zaposlene pri organu, kontaktne osebe organa v postopku objave delovnega mesta na Zavodu RS za zaposlovanje (javna uslužbenka).
2. Seznam prijavljenih na razpis vpisničarja z dne 3. 4. 2008 vsebuje naslednje osebne podatke:
- osebno ime prijavljenih kandidatov;
- osebno ime osebe, ki je pripravila seznam prijavljenih kandidatov (javni uslužbenec).
3. Prijava izbranega kandidata za sprejem v delovno razmerje z življenjepisom vsebuje naslednje osebne podatke:
- osebno ime izbranega kandidata, njegov naslov prebivališča, številko mobilnega telefona, številko stacionarnega telefona, elektronski naslov, trenutno zaposlitev, predhodne zaposlitve, osebne lastnosti, dodatna izobraževanja, rojstni datum, državljanstvo, stopnjo izobrazbe, kategorijo vozniškega izpita.
4. Dokazila izbranega kandidata o izpolnjevanju pogojev za zasedbo delovnega mesta (potrdilo o opravljeni maturi, evropsko računalniško spričevalo, potrdilo o obisku računalniškega tečaja z dne 20. 12. 2007, izjava o državljanstvu, izjava o nekaznovanosti) vsebujejo naslednje osebne podatke:
- osebno ime izbranega kandidata, dodatna izobraževanja, rojstni datum, rojstni kraj, državljanstvo, stopnjo izobrazbe, podatek o kaznovanosti oziroma nekaznovanosti;
- osebno ime nosilca licence ECDL (spričevalo ECDL je priloga prijave);
- osebno ime dveh predavateljev v podjetju, ki je izvajalo računalniški tečaj (priloga prijave);
- osebno ime in stopnjo izobrazbe direktorice podjetja, ki je izvajalo računalniški tečaj (priloga prijave).
5. Odločba o izbiri št. Tu 69/08 EG/JB z dne 11. 4. 2008 vsebuje naslednje osebne podatke:
- osebno ime, naslov in rojstni datum izbranega kandidata;
- osebno ime višje državne tožilke (javna uslužbenka).
6. Zapisnik komisije o opravljenih razgovorih s povabljenimi kandidati z dne 11. 4. 2008 in ocenjevalni zapisniki z dne 10. 4. 2008 vsebuje naslednje osebne podatke:
- osebno ime, naslov, stopnja izobrazbe, znanja in delovne izkušnje prijavljenih kandidatov.
7. Obvestilo o neizbiri kandidatom z obrazložitvijo in poukom o pritožbi vsebuje naslednje osebne podatke:
- osebno ime in naslov neizbranih kandidatov.
Glede osebnih podatkov oseb, zaposlenih v javnem sektorju, javnih uslužbencev, Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da imajo le-ti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/2006, v nadaljevanju ZJU) v 1. členu določa, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. V ta sklop torej sodi tudi organ, zaposleni pri organu - Državnem tožilstvu, so torej javni uslužbenci. Upoštevaje navedeno osebni podatki javnih uslužbencev, navedeni v zahtevanih dokumentih, ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Pooblaščenec ob navedenem navaja tudi sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Halford v. Združeno kraljestvo z dne 25. 6. 1997, nato pa še odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-25/95, glede doktrine pričakovane zasebnosti, torej da javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. V skladu s tem je Pooblaščenec zaključil, da ti podatki niso t.i. varovani osebni podatki, zato v tem delu ni podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Obenem je Pooblaščenec ugotovil, da je na podlagi osebnih podatkov prijavljenih, a neizbranih kandidatov (imena in priimka, naslova, delovnih izkušenj), te posameznike mogoče enostavno identificirati, zato ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke v skladu z ZVOP-1 in izjemo od prostega dostopa, določeno v 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec pa poudarja, da navedeno velja le za neizbrane kandidate, ne pa tudi za izbranega kandidata.
Kandidat, ki je sklenil delovno razmerje pri organu za konkretno določeno delovno mesto, torej izbrani kandidat, je določljiv že na podlagi podatka o imenu in priimku, saj je mogoče na podlagi omenjenega podatka, skupaj s podatkom o zaposlitvi, osebo identificirati brez velikega napora, brez velikih stroškov in veliko časa. Pri tem pa je treba upoštevati določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v kateri je navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih enajst izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Poglavitni namen sistema javnih uslužbencev, urejen v ZJU, je zagotoviti sistem izbire uradnikov, ki temelji na čim bolj objektivnih merilih strokovne usposobljenosti. Ta namen se zagotovi predvsem s postopkom, po katerem se prosto delovno mesto zasede. Ob tem je potrebno omeniti 7. člen ZJU, kjer je opredeljeno načelo enakopravne dostopnosti, ki pomeni, da ima vsakdo, pod enakimi pogoji, pravico do enakega dostopa do delovnih mest v javnem sektorju, in sicer na tak način, da je zagotovljena izbira kandidata, ki je najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na delovnem mestu. To načelo se razteza na vsako zasedbo prostega delovnega mesta, četudi ne gre za novo zaposlitev, vsaj glede vidika, da lahko delovno mesto zasede samo tisti, ki je najbolj oziroma primerno strokovno usposobljen. S tem načelom se v uslužbensko pravo uvaja konkurenca, profesionalnost, učinkovitost in istočasno preprečuje korupcija.
Kot je Pooblaščenec že pojasnil zgoraj, imajo osebe, zaposlene v javnem sektorju, bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da je s trenutkom sklenitve pogodbe o zaposlitvi potrebno spoštovati dejstvo, da ima oseba, zaposlena v javnem sektorju, bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, vendar se slednje nanaša tudi na dokumente, ki so nastali pred trenutkom sklenitve pogodbe o zaposlitvi, če so ti dokumenti v povezavi z delovnim razmerjem, ki nastane s sklenitvijo te pogodbe. Navedeno zagotovo velja za dokumente, ki so predmet obravnavane pritožbe, saj predstavljajo dokumente, ki so izvorno povezani s postopkom izbire kandidata na razpisano delovno mesto pri organu.
V obravnavanem primeru je podana zahteva po dokumentih, ki so povezani z zaposlitvijo javnega uslužbenca, kar pomeni, da je potrebno upoštevati zgoraj naveden tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se posredovanje informacije ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena (kamor sodi tudi varstvo osebnih podatkov, ki ga določa 3. točka) dovoli, če gre za podatke, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.
Pooblaščenec zato ugotavlja, da navedeno velja za osebne podatke izbranega kandidata, ki kot pogoj za izbiro na prosto delovno mesto pri organu izhajajo iz prijave potrebe po delavcih št. JC 80806 in zato ne sodijo med varovane osebne podatke: ime in priimek, predhodne zaposlitve (z njimi kandidat izkazuje zahtevane delovne izkušnje), dodatna izobraževanja (organ je za razpisano prosto delovno mesto zahteval zahtevno računalniško znanje urejevalnika besedil in delo s preglednicami), državljanstvo (pogoj), stopnjo izobrazbe (za prosto delovno mesto je bila zahtevana poklicna oz. strokovna izobrazba ekonomski tehnik ali alternativa upravni tehnik), kategorijo vozniškega izpita izbranega kandidata (pogoj), podatek o kaznovanosti oziroma nekaznovanosti (pogoj).
V prejšnjih odstavkih navedeni argumenti so podlaga za posredovanje prijave izbranega kandidata s prilogami in njegovega življenjepisa. V tem delu zahteve prosilca je Pooblaščenec presojal, kateri osebni podatki, ki jih posamezna prijava oziroma priloga vsebuje, so v povezavi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev in skladno s tem ne predstavljajo izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Odločitev Pooblaščenca za vsak posamezen dokument je razvidna iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. točke izreka te odločbe. Merila, na podlagi katerih je Pooblaščenec presojal, ali so določeni osebni podatki povezani z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, so bile kategorije, ki jih je organ kot pogoj določil v prijavi prostega delovnega mesta št. JC 80806, in sicer delovne naloge, zahtevana strokovna izobrazba, zahtevane delovne izkušnje, posebni pogoji, funkcionalna in specialna znanja. Posledica ugotovitev Pooblaščenca pri tej presoji je dolžnost organa, da pri posredovanju zahtevanih dokumentov prekrije vse osebne podatke, ki niso v povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca – izbranega kandidata, kot so na primer naslov prebivališča, datum in kraj rojstva, zasebna mobilna in stacionarna telefonska številka, zasebni elektronski naslov.
Pooblaščenec zaključuje, da je organ prosilcu na podlagi navedenih določb dolžan posredovati zahtevane dokumente, vendar brez varovanih osebnih podatkov in na način, kot bo opisan v nadaljevanju (glej 4.1.3).
V dokumentih, ki jih zahteva prosilec, in sicer v prilogah k prijavi izbranega kandidata, se nahajajo še osebni podatki dveh predavateljev tečaja, zakonitega zastopnika Slovenskega društva Informatika ter osebno ime in stopnja izobrazbe zakonite zastopnice podjetja B2. Varovan osebni podatek v skladu z določbami ZVOP-1 predstavlja le osebno ime obeh predavateljev (določljiva sta na podlagi osebnega imena v povezavi s pravno osebo in datumom tečaja, pri čemer je pomembno tudi dejstvo, da je šlo med njima in pravno osebo za zasebnopravno razmerje). Osebno ime obeh zakonitih zastopnikov ne predstavlja varovanega osebnega podatka, saj je njuno ime že v skladu z zakonom javno in prosto dostopno v Poslovnem registru RS, varovanega osebnega podatka pa ne predstavlja tudi stopnja izobrazbe zakonite zastopnice podjetja B2, saj s tem nazivom nastopa v pravnem prometu in se tako tudi podpisuje na izdana potrdila.
4.1.3. Institut delnega dostopa po določilu 7. člena ZDIJZ
Pooblaščenec poudarja, da zgolj sklicevanje na dejstvo, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, kot to izhaja iz izpodbijane odločbe, še ne omogoča zaključka, da ni dovoljen dostop do celotnega dokumenta. Organ v odločbi ni konkretno opisal za katere osebne podatke gre, oz. ni dokazal, da gre za varovane osebne podatke. Bistvena dolžnost organa v postopku z zahtevo za dostop do informacij je tudi, da ravna v prid načela transparentnosti in če je le možno, odloča z vidika delnega dostopa, kar pomeni, da ni dovoljeno zavrniti dostopa do celotnega dokumenta, če se lahko varovan osebni (ali kakšen drug) podatek izloči iz dokumenta, ne da bi s tem ogrozili njegovo zaupnost. Predvsem pa organ ne sme samo zaradi dejstva, da se v njem nahaja varovana izjema, zavrniti dostopa do celotnega dokumenta, kot v obravnavanem primeru. Vsi zahtevani dokumenti, s katerimi organ razpolaga v materializirani obliki, vsebujejo mnogo osebnih podatkov, med katerimi so tudi takšni, ki za samo sklenitev delovnega razmerja javnega uslužbenca niso relevantni, ker ne predstavljajo pogoja za zaposlitev in niso povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca in zato takšni osebni podatki niso prosto dostopni, kot to izhaja iz obrazložitve pod 4.1.2. točko te odločbe. Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanih dokumentih, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ (npr. varovane osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih iz 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, številka 76/2005 in št. 119/2007; v nadaljevanju Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:
- fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki;
- zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki.
Ne glede na navedeno se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu.
Pooblaščenec ugotavlja, da je v obravnavanem primeru mogoče uporabiti institut delnega dostopa. Z izbrisom vseh osebnih podatkov neizbranih kandidatov se namreč onemogoči prepoznavnost in določljivost teh posameznikov. Varovani osebni podatki, ki so vsebovani v zahtevanem dokumentu, s tem postanejo anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznikov onemogočena. Z anonimizacijo se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznikov, zato podatki, ki se nahajajo v dokumentu, izgubijo značaj osebnih podatkov.
Pooblaščenec je kot pritožbeni organ ocenil in presodil dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale v obravnavanem primeru, če bi prosilcu omogočili delni dostop do zahtevanih dokumentov ter ugotovil, da takšen način dostopa v obravnavanem primeru ne bi ogrozil varovanih osebnih podatkov. Dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca, so namreč sestavni del gradiva, ki ga je organ pridobil v okviru postopka za zasedbo prostega delovnega mesta. Takšni dokumenti, čeprav delno s prikritimi osebnimi podatki, izkazujejo potek postopka zasedbe delovnega mesta, pri katerem ravno tako velja načelo transparentnosti. Zato delni dostop do obravnavanih dokumentov nedvomno ni brez vrednosti oziroma smisla ne za prosilca, ne za javnost.
Pooblaščenec na podlagi navedenega zaključuje, da je organ dolžan prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je to določeno v 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. točki izreka te odločbe.
4.1.4. Druge izjeme od prostega dostopa
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali obstajajo tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje ne obstajajo.
5. Sklepno
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik, univ.dipl.prav.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka