Prosilec - MOP
+ -Številka: 021-72/2008/5
Kategorije: Notranje delovanje organa
Številka: 021-72/2008/5
Datum: 20.1.09
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi .... (v nadaljevanju prosilec), z dne 27. 5. 2008, zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-62/2007, z dne 14. 5. 2008, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se delno ugodi in se odločba organa št. 090-62/2007, z dne 14. 5. 2008, odpravi. Organ mora prosilcu v 5 dneh od prejema te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- dopisa Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora, Republiške geodetske uprave št. 451-14/2-91/DB, z dne 8. 10. 1991, z naslovom »Podatki o državni meji« (1 stran);
- priloge: »Seznam gradiv o državni meji Republike Slovenije z Italijo, Avstrijo in Madžarsko« (4 strani);
- priloge: »Opisi neskladnosti državne (republiške) meje med R Slovenijo in R Hrvatsko« (17 strani);
- priloge: »Grafični pregled nesoglasij na republiški meji med RS in RH / Grafički pregled neslaganja na republičkoj granici između RS in RH« (1 stran karte formata A3 v merilu 1: 200.000).
2. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
3. Stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 7. 11. 2008 na organ vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je z izrecnim sklicevanjem na zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, organ zaprosil za fotokopije naslednjih dokumentov s prilogami:
- zapisnik s sestanka 6. julija 1992 (meja s Hrvaško) in
- dokument št. 451-14/2-91/DB, z dne 8. 10. 1991 (posredovanje podatkov o meji).
V pritožbi zaradi molka, z dne 17. 1. 2008, je prosilec zahtevo skrčil na dokument iz druge točke prejšnjega odstavka (»dokument št. 451-14/2-91/DB, z dne 8. 10. 1991 (posredovanje podatkov o meji)«). Hkrati je prosilec predlagal izvedbo testa interesa javnosti.
Organ je zahtevo in pritožbo zaradi molka prosilca odstopil v reševanje Geodetski upravi RS (v nadaljevanju GURS). Ta je z dopisom št. 09000-6/2007-5, z dne 1. 2. 2008 pojasnila, da ni pristojna za reševanje nobene izmed vlog prosilca, saj z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.
Glede na dejstvo, da se je prosilec v vlogi z dne 17. 1. 2008 skliceval na izvedbo testa interesa javnosti (prevladujoč javni interes za razkritje), je organ dne 26. 3. 2008, skladno z določbami 21. člena ZDIJZ, predal zahtevo prosilca v odločanje Vladi RS.
Ker je prosilec dne 13. 5. 2008 umaknil zahtevek za izvedbo testa interesa javnosti, je organ dne 14. 5. 2008 izdal odločbo št. 090-62/2007 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel:
- da je Ministrstvo za zunanje zadeve - MZZ v mnenju št. ZHR-167/07, z dne 10. 12. 2007 izrazilo stališče, da dokumenta na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni mogoče posredovati prosilcu, saj gre za dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem dveh organov (Ministrstvo za notranje zadeve - MNZ in GURS) in bi njegovo razkritje lahko povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Istočasno je bilo ocenjeno, da je bil dokument sestavljen zaradi nemotenega izvajanja nalog MZZ in da bi razkritje javnosti lahko vplivalo na potek dogovorov z Republiko Hrvaško (v nadaljevanju RH) in s tem oslabilo pogajalska izhodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) ter škodovalo njenim interesom. Razkritje dokumenta bi otežilo delovanje drugih državnih organov v RS pri izvajanju njihovih nalog;
- da je tudi MNZ (Policija) z odločbo št. 0900-3/2007, z dne 17. 12. 2007 zavrnilo zahtevo prosilca za dostop do obravnavanega dokumenta;
- da je MNZ za potrebe odločanja o dostopu do zahtevanega dokumenta pridobilo mnenje GURS (mnenje št. 09000-6/2007-2, z dne 19. 11. 2007 – op. Pooblaščenca) ter mnenje MZZ (mnenje št. ZHR-167/07, z dne 10. 12. 2007 – op. Pooblaščenca).
Zoper odločbo organa iz prejšnjega odstavka (v nadaljevanju izpodbijana odločba) je prosilec dne 26. 5. 2008 vložil pritožbo, ki jo je organ v skladu z 245. členom ZUP, odstopil Pooblaščencu z dopisom, z dne 11. 6. 2008, Pooblaščenec pa jo je prejel dne 8. 7. 2008.
V pritožbi prosilec navaja:
- da »je nevzdržno, da organ, navkljub z ZUP določenim 60 dnevnim rokom, odločbe ne izda v roku, ki bi bil vsaj blizu zakonsko določenemu«;
- da »interesi nosilcev javnih funkcij niso vselej skladni z dejanskimi državnimi interesi – oznake tajnosti ne morejo in ne smejo biti v funkciji prikrivanja njihovih, morda celo napačnih dejanj«
Organ je Pooblaščencu skupaj s pritožbo prosilca odstopil tudi kopijo zahtevanega dokumenta št. 451-14/2-91/DB, datiranega 8. 10. 1991, skupaj s tremi prilogami.
Glede na vsebino dokumenta št. 451-14/2-91/DB, datiranega 8. 10. 1991, Pooblaščenec ugotavlja, da so dokumenti (informacije), ki so predmet zahteve prosilca:
- dopis (z zgornjo številko in datumom) Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora - Republiške geodetske uprave naslovljen na MNZ z naslovom »Podatki o državni meji« - 1 stran in naslednje priloge:
- PRILOGA I – op. Pooblaščenca: »Seznam gradiv o državni meji Republike Slovenije z Italijo, Avstrijo in Madžarsko« – 4 strani;
- PRILOGA II – op. Pooblaščenca: »Opisi neskladnosti državne (republiške) meje med R Slovenijo in R Hrvatsko« – 17 strani;
- PRILOGA III – op. Pooblaščenca: »Grafični pregled nesoglasij na republiški meji med RS in RH / Grafički pregled neslaganja na republičkoj granici između RS in RH« - karta na 1 A3 strani v merilu 1: 200.000;
- PRILOGA IV – op. Pooblaščenca: »Grafični pregled nesoglasij na državni meji z Republiko Hrvatsko v merilu 1:25.000 – večja nesoglasja 9 listov TK-25« (dejanski obseg neznan).
Ker se je v postopku odločanja na drugi stopnji izkazalo, da Pooblaščenec ne razpolaga z vso dokumentacijo, ki utegne biti relevantna za pravilno odločitev v zadevi (Pooblaščenec ob odstopu pritožbe s strani organa namreč ni prejel PRILOGE IV), je Pooblaščenec z dopisom št. 021-72/2008/2, z dne 25. 9. 2008 organ pozval, da mu posreduje še PRILOGO IV. Ker Pooblaščenec manjkajočega dokumenta v postavljenem roku ni prejel, je na podlagi 11. člena ZInfP, zaradi potrebe po popolni ugotovitvi dejanskega stanja, dne 27. 11. 2008 v prostorih organa opravil ogled in camera, brez prisotnosti strank postopka. Iz zapisnika o ogledu št. 021-72/2008/4 izhaja:
- da organ v času od prejema poziva Pooblaščenca, z dne 25. 9. 2008 do dneva ogleda ni uspel najti manjkajočega dokumenta;
- da je organ opravil poizvedbe pri GURS, kjer je pristojna oseba pojasnila, da PRILOGE IV nimajo;
- da je organ opravil poizvedbe tudi pri MNZ, kjer je pristojna oseba pojasnila, da PRILOGE IV tudi oni nimajo;
- da zahtevani dokumenti izvorno niso dokumenti organa, temveč dokumenti GURS oziroma Republiške geodetske uprave (v času nastanka dokumentov);
- da je organ ob odstopu pritožbe prosilca Pooblaščencu posredoval dokumente, ki jih je pridobil od MNZ z dopisom št. 0900-3/2007/3, z dne 23. 10. 2007;
- da organ pred prejemom dopisa št. 0900-3/2007/3, z dne 23. 10. 2007 z zahtevanimi dokumenti (vključno s PRILOGO IV) ni nikoli razpolagal;
- da v informatizirani zbirki dokumentarnega gradiva (»Lotus Notes – SPIS«) priloge dopisa št. 0900-3/2007/3, z dne 23. 10. 2007 (vključno s PRILOGO IV) niso bile evidentirane. Skeniran in kot nosilni dokument je evidentiran le omenjeni dopis;
- da dopisu št. 0900-3/2007/3, z dne 23. 10. 2007 PRILOGA IV ni bila priložena.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Vprašanje obstoja informacije javnega značaja
1.1. Splošno
ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ). Organ v skladu s 1. členom ZDIJZ nedvomno spada med zavezance za posredovanje informacij javnega značaja.
Informacija javnega značaja je vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, registra, dosjeja, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb (4. člen ZDIJZ). Iz omenjenih določb izhaja, da morajo biti za obstoj informacije javnega značaja kumulativno izpolnjeni trije kriteriji:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
1.2. Priloga IV
Pooblaščenec ugotavlja, da dokument PRILOGA IV (gl. obrazložitev dejanskega stanja) ne izpolnjuje kriterijev za obstoj informacije javnega značaja (gl. točka 1.1.), saj organ z dokumentom ne razpolaga. Organ PRILOGE IV od MNZ bodisi ni prejel ali pa se je pri ravnanju z dokumentarnim gradivom naknadno izgubila. O tem se je Pooblaščenec prepričal na podlagi izvedenega ogleda in camera, v zvezi s katerim je ugotovil naslednja dejstva v podporo prepričanju, da je organu mogoče verjeti, da z dokumentom ne razpolaga:
- organ ni bil ustvarjalec dokumenta, saj zanj ni bil pristojen. Za njegovo izdelavo je bila pristojna takratna Republiška geodetska uprava, ki je dokument tudi dejansko izdelala. To pomeni, da zahtevani dokumenti izvorno niso dokumenti organa, temveč dokumenti GURS oziroma takratne Republiške geodetske uprave;
- organ je dopis št. 451-14/2-91/DB, z dne 8. 10. 1991, PRILOGO I, PRILOGO II in PRILOGO III (vse v fizični obliki) prejel kot priloge dopisa št. 0900-3/2007/3, z dne 23. 10. 2007, ki je bil poslan s strani MNZ zaradi pridobitve mnenja;
- organ pred datumom prejema dopisa št. 0900-3/2007/3, tj. pred 23. 10. 2007, sploh ni razpolagal z nobenim od zahtevanih dokumentov;
- pri evidentiranju vhodnega dokumenta v informatizirani zbirki dokumentarnega gradiva organ (»Lotus Notes – SPIS«) organ ni skeniral prilog nosilnega dopisa. Zaradi tega organ s PRILOGO IV ne razpolaga v e-obliki. Prav tako ni bila napravljena druga reprodukcija prilog, pri čemer Uredba o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05 s spr.) obveznega skeniranja prilog ne zahteva;
- prejemnik celotnega dokumentarnega gradiva, ki je predmet zahteve prosilca, je bilo MNZ in ne organ, saj je kot naslovnik dopisa št. 451-14/2-91/DB navedeno MNZ, Kidričeva 2, 61000 Ljubljana;
- organ je opravil poizvedbe pri GURS in tudi pri MNZ, kjer so pojasnili, da s PRILOGO IV ne razpolagajo;
- iz predpisov z delovnega področja organa ali splošnih organizacijsko-postopkovnih predpisov ni mogoče ugotoviti, da bi organ s PRILOGO IV moral razpolagati, jo pridobiti od drugega organa ali jo celo izdelati.
1.3. Preostali dokumenti
Nedvomno je ugotovljeno, da organ razpolaga z informacijo v smislu 4. člena ZDIJZ, in sicer z naslednjimi dokumenti v fizični obliki: dopis št. 451-14/2-91/DB, z dne 8. 10. 1991, PRILOGA I, PRILOGA II in PRILOGA III (gl. obrazložitev dejanskega stanja). Omenjeni dokumenti torej izpolnjujejo vse tri materialne pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.
2. Izjeme od dostopa do informacij javnega značaja
2.1 Splošno
ZDIJZ določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera od izjem iz 1. do 11. točke prvega odstavka 6. člena. Pooblaščenec je v nadaljevanju obravnaval zahtevane dokumente in glede na navedbe organa v izpodbijani odločbi ter po uradni dolžnosti presodil, ali vsebujejo podatke, ki predstavljajo katero od izjem od dostopa do informacij javnega značaja po omenjenih določbah ZDIJZ.
2.2 Izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in presoja navedb organa
Iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa oziroma dejavnostjo organov in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za upravičeno sklicevanje na navedeno izjemo, morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- zveza z notranjim delovanjem organa in
- nastanek motnje pri delovanju organa.
Kriterij notranjega delovanja organa pokriva zelo ozek obseg dokumentarnega gradiva, ki ima oddaljeno ali posredno zvezo s siceršnjimi pristojnostmi (nalogami) organa in je pretežno povezano z notranjim upravljanjem, organizacijo dela ter zagotavljanjem materialnih in drugih pogojev za delo itd. Takšni dokumenti so lahko na primer subjektivna stališča in ocene, neformalna navodila, okrožnice, obvestila, interni priročniki, poizvedbe in odredbe, ki si namenjene zaposlenim ali si jih ti izmenjujejo med seboj. Ekstenzivna razlaga obravnavanega kriterija nikakor ne pride v poštev, saj bi se obravnavana izjema na ta način prelevila v splošno uporabno »nad-izjemo« ali »izjemo vseh izjem«. Zakonodajalec je obravnavano izjemo pridržal le za ozko polje strogo internih dokumentov, pri čemer se pojem internega dokumenta ne navezuje na označbo dokumenta s stopnjo tajnosti »interno« v smislu Zakona o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06 – UPB; v nadaljevanju ZTP).
Pri ugotavljanju narave dokumenta se tudi ni mogoče absolutno navezovati na pravila pisarniškega poslovanja. To pomeni, da je mogoče dokumente, ki jih štejemo za t.i. vhodne, izhodne ali lastne dokumente, uvrstiti tako med interne v smislu obravnavane izjeme, kot tudi med ostale dokumente. Enako velja za neevidentirane dokumente. Omenjeno razlikovanje je lahko zgolj v podporo pri ugotavljanju, ali gre za interne ali druge dokumente. V obravnavanem primeru gre za dokumente (nosilni dopis in priloge), ki so bili evidentirani kot izhodni dokumenti, kar je indic za to, da dokumenti niso povezani z notranjim delovanjem organa.
Drugi kriterij – možnost nastanka motenj pri delovanju organa, zahteva, da organ izkaže vzročno zvezo med razkritjem podatka (dokumenta) javnosti in motnjo. Motnja pomeni negativen vpliv na delovanje organa kot takega (notranje delovanje) ali na opravljanje nalog, ki spadajo v pristojnost organa. Negativen vpliv se lahko kaže kot nezmožnost delovanja ali kot resna ovira za učinkovito delovanje.
Organ se je v zavrnilni odločbi oprl na oziroma povzel mnenje MZZ št. ZHR-167/07, z dne 10. 12. 2007, kjer se je omenjeno ministrstvo postavilo na stališče, da je podana izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Šlo naj bi za dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem MNZ in GURS, in bi njihovo razkritje lahko povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Dokument naj bi bil sestavljen zaradi nemotenega izvajanja nalog MZZ, in da bi razkritje javnosti lahko vplivalo na potek dogovorov z RH in s tem oslabilo pogajalska izhodišča RS ter škodovalo njenim interesom. Razkritje dokumenta naj bi otežilo tudi delovanje drugih državnih organov v RS pri izvajanju njihovih nalog.
Pooblaščenec ugotavlja, da organ v izpodbijani odločbi ni v ničemer obrazložil dejstev in okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da gre za interni dokument. Organ tudi ni podal prepričljive oziroma argumentirane utemeljitve o možnosti nastanka motenj pri organu ali drugem državnem organu. Sklicevanje na dejstvo, da so bili dokumenti »sestavljeni zaradi nemotenega izvajanja nalog MZZ« v ničemer ne pojasnjuje možnosti nastanka motenj v primeru razkritja dokumenta. Tudi »možnost vplivanja na potek dogovorov z RH« ne izkazuje negativnega vpliva na delo organa. Povsem pavšalna je trditev o možnosti »škodljivega vpliva na interese RS«. Edini sprejemljiv argument je sicer sklicevanje na možnost za »oslabitev pogajalskih izhodišč«, vendar tudi ta ni v ničemer izkazan.
Sklicevanje organa na potencialen nastanek motnje pri njegovem delovanju ali delovanju več organov (iz dikcije obravnavane določbe ZDIJZ namreč izhaja, da gre lahko za motnje pri delovanju enega ali več organov) mora biti podprto s konkretnimi dejstvi in okoliščinami, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno domnevati nastanek motnje. Ni dovolj le pavšalno sklicevanje na parafrazirane besedne zveze, ki zgolj ponavljajo generalno klavzulo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Izpolnjevanje kriterija mora biti izkazano s primerno stopnjo določnosti oziroma konkretizacije, česar organ v izpodbijani odločbi ni storil.
Pooblaščenec ugotavlja, da noben izmed zahtevanih dokumentov ne vsebuje označbe, ki bi v skladu z ZTP ali drugimi predpisi, njihovo vsebino razglasila za katero izmed stopenj tajnosti ali drugo vrsto občutljivih podatkov. Dokumenti tudi ne vsebujejo drugih navedb, ki bi kazale na to, da gre za občutljive podatke z vidika nacionalnih interesov.
Z vsebinskega vidika Pooblaščenec nadalje ugotavlja:
- da je dokument št. 451-14/2-91/DB, z dne 8. 10. 1991 zgolj spremni dopis, ki našteva priloge ter opisuje stanje dokumentarnega gradiva, s katerim razpolaga Republiška geodetska uprava. Navedbe se ne dotikajo vsebinskih vprašanj o meji med RS in RH;
- da PRILOGA I našteva kartogafsko in drugo gradivo o mejah med RS, Italijo, Madžarsko in Avstrijo ob popisu 24/4-91. Dokument se ne dotika vsebinskih vprašanj o meji med RS in RH;
- da PRILOGA II opisuje vsebino neskladnosti na meji (parcele in površine) skupaj z obrazložitvijo nastanka neskladnosti po naslednjih kategorijah: letnica izmere, čas nastanka, vzrok nastanka, dokumentacija o meji, tehnična narava razlik, gravitacija zemljišča in ne/obstoj možnega nesporazuma o meji. Glede zadnje kategorije gre zgolj za navedbo podatka o obstoju ali neobstoju nesporazuma glede meje. Sicer je vsebina dokumenta pretežno tehnične in zgodovinsko-opisne narave;
- da PRILOGA III pregledno, vendar glede na merilo izrazito nenatančno, prikazuje odseke meje med RS in RH, glede katere obstajajo nesoglasja; na dokumentu je tudi legenda, ki pojasnjuje vrsto nesoglasij.
Po pregledu vsebine zahtevanih dokumentov ter glede na zgornje navedbe Pooblaščenec ugotavlja, da za noben dokument ali podatek, ki ga ta vsebuje, nedvomno nista izpolnjena pogoja za aplikacijo izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj:
- dokumenti niso bili ustvarjeni za potrebe notranjega poslovanja organa, MNZ, MZZ ali GURS, pač pa z namenom podpore pri izvajanju aktivnosti, povezanih z urejanjem državne meje med RS in RH, za katere so po predpisih pristojni organ, MNZ in MZZ ter druga, s strani države ustanovljena, delovna telesa. Takšne aktivnosti nimajo narave notranjega upravljanja oziroma organizacije notranjega dela državnih organov;
- ni videti razumnih argumentov, da bi razkritje zahtevanih dokumentov javnosti povzročilo kakršne koli motnje pri delovanju organa, MNZ, MZZ, GURS ali drugih, s strani države ustanovljenih delovnih teles. Povedano drugače, ne gre za podatke, katerih razkritje javnosti bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog zgoraj naštetih organov, še manj pa gre za podatke, katerih razkritje javnosti bi lahko škodovalo varnosti in interesom RS. Vsebina zahtevanih dokumentov predstavlja zgolj dejansko podlago (zbir podatkov o dejstvih) za učinkovito izvedbo aktivnosti, povezanih z državno mejo, in ne vsebuje podatkov, ki bi jih bilo mogoče uvrstiti med katero od stopenj tajnosti po 13. členu ZTP. Nadalje ne vsebuje podatkov, ki Republiki Hrvaški ne bi bili že znani ter podatkov, ki bi razkrivali pogajalsko strategijo, subjektivne ocene in podobno. V podporo zgornjemu stališču je tudi dejstvo, da gre za dokument, ki je star skoraj 18 let, zaradi česar ter glede na kasnejši razvoj aktivnosti za ureditev meje med RS in RH, ne more imeti bistvenega vpliva na položaj vseh udeleženih organov, njihovo delovanje ter pogajalska izhodišča RS.
2.3 Druge izjeme
Na podlagi seznanitve s celotno vsebino zahtevanih dokumentov, Pooblaščenec ni ugotovil obstoja nobene od preostalih izjem iz 1. do 10. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
3. Presoja drugih navedb organa in navedb prosilca
Pooblaščenec ugotavlja, da druge navedbe organa in pritožbene navedbe prosilca v konkretnem primeru niso relevantne za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe.
4. Sklepno
Pooblaščenec je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP pritožbi ugodil in sam o zadevi odločil tako, kot je navedeno v prvi oziroma drugi točki izreka odločbe, ker je bil na prvi stopnji napačno uporabljen materialni predpis. Stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Urban Brulc
svetovalec Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
Pooblaščenka