Prosilka - Upravno sodišče Republike Slovenije
+ -Številka: 021-70/2008
Kategorije: Osebni podatek, OP iz sodnih postopkov, Ali gre za inf. javnega značaja, Javni uslužbenci in funkcionarji
Številka: 021-70/2008/5
Datum: 05.09.08
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odst. 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilka), z dne 10. 6. 2008, zoper odločbo z dne 27. 5. 2008, št.: Su 020501/2008-18, Upravnega sodišča Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi.
2. Odločba se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 dneh od prejema te odločbe.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 9. 4. 2008 naslovila na organ zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala, da se ji po klasični pošti posreduje fotokopije naslednjih dokumentov:
- vse sodbe, ki jih je izdal oddelek za varstvo ustavnih pravic v januarju in februarju 2008,
- vse plačilne liste zaposlenih pri organu za mesec februar 2008,
- vse pogodbe o uporabi (najemu ali nakupu) prostorov, ki jih organ zaseda, tudi na zunanjih oddelkih,
- vse avtorske pogodbe, ki jih je organ sklenil od januarja do aprila 2008,
- vse potne naloge s prilogami glede udeležbe sodnikov na izobraževanjih in seminarjih doma in v tujini od junija do decembra 2007.
Organ je prosilki odgovoril z dopisom z dne 5. 5. 2008, št. Su 020501/2008-18, v katerem je navedel, da se ji v predpisanem roku posreduje naslednje listine:
- fotokopije sodb, ki so bile v mesecih januar in februar 2008 izdane s strani sodnega oddelka za varstvo ustavnih pravic,
- fotokopije plačilnih list vseh zaposlenih pri organu za mesec februar 2008,
- fotokopije najemnih pogodb organa,
- fotokopije potnih nalogov s prilogami v zvezi z udeležbo sodnikov na izobraževanjih doma in v tujini od junija do decembra 2007.
V zvezi z zahtevo glede števila sklenjenih avtorskih pogodb za obdobje od januarja do aprila 2008, je organ pojasnil, da organ nima sklenjenih avtorskih pogodb. Pri tem je tudi navedel, da bo prosilki račun, iz katerega bo razvidna specifikacija stroškov v skladu z Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005 in 119/2007, v nadaljevanju Uredba) ter Stroškovnikom o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja organa, posredoval naknadno.
Zoper navedeno odločitev organa je prosilka dne 19. 5. 2008 pri organu vložila pritožbo, v kateri je navedla, da se v zvezi s prejetimi informacijami pritožuje:
1. V delu, v katerem so fotokopije sodb delno prekrite, saj iz dopisa organa št.: Su 020501/2008 -18 z dne 5. 5. 2008 ne izhaja, da bi ji organ zavrnil dostop do teh informacij, prav tako pa ji ni bila vročena zavrnilna odločba v skladu z 22. čl. ZDIJZ. Upoštevaje navedeno prosilka meni, da ji je organ dostop omogočili v celoti, zato vztraja, da ji organ posreduje zahtevane informacije v celoti, brez prekritih podatkov oz., da ji v tem delu izda zavrnilno odločbo z utemeljitvijo, zakaj ji je bil dostop do tega dela dokumentov zavrnjen. Prosilka ugotavlja, da ji je organ med drugim prekril tudi osebne podatke sodnikov, zapisnikarja in drugih zaposlenih, katerih osebni podatki so prosto dostopne informacije javnega značaja že na podlagi 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjem iz 1. odst 6. čl. ZDIJZ, saj gre za javne uslužbence in funkcionarje.
2. Glede posredovanih plačnih list vseh zaposlenih na upravnem sodišču v delu, v katerem je organ prekril osebne podatke zaposlenih. Po 38. čl. Zakona o sistemu plač v javnem sektorju so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Po 5. odst. 38. čl. navedenega zakona so javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Upoštevaje navedeno in 3. odst. 6. čl. ZDIJZ prosilka vztraja, da ji organ posreduje fotokopije plačnih listkov vseh zaposlenih na Upravnem sodišču za mesec februar 2008 brez prekritih podatkov oz., da prosilki v delu, v katerem ji je organ dostop zavrnil, izda zavrnilno odločbo v skladu z 22. čl. ZDIJZ ter da utemelji, na podlagi česa ji je v tem delu zavrnil dostop.
3. Prav tako se prosilka pritožuje glede stroškov posredovanih informacij. Stroškov ne namerava poravnati, ker informacije, ki jih je prejela, niso informacije, ki jih je zahtevala. Zahtevala je vse informacije, prejela pa je delno prekrite informacije.
4. Prosilka nadalje navaja, da upoštevaje njeno vlogo z dne 21. 4. 2008 in 3. odst. 20. čl. Uredbe, bi jo moral organ obvestiti v primeru, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli znesek 83,46 EUR in jo obvestiti o ocenjeni višini dejanskih stroškov. Ker navedenega organ ni storil, prosilka zavrača račun št. 1/08 z dne 7. 5. 2008.
5. V zvezi z računom št. 1/08 z dne 7. 5. 2008 obenem prosilka ugovarja tudi sami višini stroškov. V času, ko je vložila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja (to je 8. 4. 2008), na spletni strani organa še ni bilo objavljenega stroškovnika o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. Iz obvestila na spletni strani organa izhaja, da je bil stroškovnik sprejet šele 23. 4. 2008, pri čemer iz njega ne izhaja, kdaj je bil stroškovnik potrjen s strani Ministrstva za javno upravo in od kdaj naprej se uporablja. Vsekakor prosilka meni, da se stroškovnik, ki v času vložitve zahteve še ni veljal, ne more uporabljati za nazaj. Prav tako je prosilka navedla, da je organ na stroške in stroškovnik ni opozoril, čeprav je za to jasno prosila v zahtevi z dne 21. 4. 2008, zato ugovarja tako višini, kot pravnemu temelju stroškov.
6. Glede stroškov je prosilka ugovarjala tudi v delu, v katerem ji je organ zaračunal stroške dela oz. urno postavko javnega uslužbenca, ki je pripravljal te dokumente. Meni, da gre pri pravici dostopa do informacije javnega značaja za zakonsko obveznost organa - javne naloge, ki so jih organi dolžni izpolnjevati na podlagi ZDIJZ. Naravnost smešno je, da organ izvajanje javnih nalog, katerih opravljanje mu nalaga zakon, zaračuna prosilcu. ZDIJZ obenem določa, da je vpogled v zahtevano informacijo brezplačen, organi pa lahko zaračunajo materialne stroške. Po mnenju prosilke stroški dela organa niso materialni stroški, pri materialnih stroških gre za stroške materiala (papir, CD, fotokopiranje,..). To ne nazadnje izhaja tudi iz dejstva, da v primeru, ko mora organ pripraviti dokumente z delnim dostopom in prosilec zahteva vpogled, organ dela, ki ga je imel pri pripravi teh dokumentov, ne sme zaračunati (ker ZDIJZ izrecno določa, da je vpogled brezplačen). Na ta način se neenako obravnavajo tisti prosilci, ki zahtevajo samo vpogled (ki je brezplačen) glede na tiste prosilce, ki zahtevajo tudi fotokopije (tem se zaračuna tudi delo organa). Takšno zaračunavanje dela organa je po mnenju prosilke nedostopno in ne zna si predstavljati absurdnosti situacije, ki bi se pojavila, če bi vsi organi javne uprave pričeli zaračunavati za izvajanje svojih zakonskih nalog.
7. Prosilka je na koncu prosila organ, da jo obvesti tudi o pravnih možnostih (pritožbe), ki jih ima v zvezi z ugovorom glede stroškov posredovanih informacij.
Zgoraj navedeno pritožbo prosilke je organ obravnaval kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, o kateri je organ odločil z odločbo z dne 27. 5. 2008, št.: Su 020501/2008-18, s katero je zahtevi prosilke glede posredovanja informacij javnega značaja: fotokopij sodb, ki so bile v mesecih januar in februar izdane s strani sodnega oddelka za varstvo ustavnih pravic ter fotokopij plačilnih list vseh zaposlenih na Upravnem sodišču RS za mesec februar 2008, delno ugodil, tako da je prosilki ponovno dostavil posamezne zahtevane informacije, vendar je iz njih, skladno z določili 3. točke prvega odstavka 6. člena v povezavi s 7. členom ZDIJZ, izločil določene osebne podatke. Posledično je organ prosilki izstavil nov račun s specifikacijo stroškov glede posredovanja informacij javnega značaja.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ uvodoma povzel prosilkino pritožbo z dne 19. 5. 2008, nato pa ugotovil, da je zahteva prosilke delno utemeljena. Glede sodb oddelka za varstvo ustavnih pravic na sedežu sodišča v Ljubljani, ki so bile izdane v mesecih januar in februar 2008, je organ navedel, da se prosilki ponovno posredujejo fotokopije vseh sodb s tem, da se iz njih izbrišejo osebni podatki strank in drugi podatki na način, kot so sodne odločbe Upravnega sodišča RS predstavljene na spletnih straneh sodne prakse slovenskih sodišč, ne anonimizira pa se osebnih podatkov sodnikov ter članov sodnega osebja. Informacija javnega značaja je po določilu 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati ali pridobiti pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. S tem je priznana izjema od načela prostega dostopa, ki kot legitimnega priznava osebni interes posameznika, da se varuje njegova zasebnost. Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04, 113/05, v nadaljevanju: ZVOP-1) določa, da se z varstvom osebnih podatkov preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov (1. člen ZVOP-1). Osebni podatek je po 1. točki 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika. Zakon določa, da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba pa je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira na način, ki ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (6. člen ZVOP-1). Skladno z navedenim in določilom o delnem dostopu, vsebovanem v 7. členu ZDIJZ, je uradna oseba organa iz zahtevanih dokumentov izločila varovane osebne podatke. V zvezi s posredovanjem fotokopij plačilnih list vseh zaposlenih na Upravnem sodišču RS za mesec februar 2008, je prosilki organ omogočil le delni dostop omenjenih dokumentov. Uradna oseba organa je na podlagi določil 21. člena Uredbe, iz fotokopij plačilnih list poleg podatkov o naslovu zaposlenega in njegovi davčni številki, izbrisala še podatke o minulem delu oz. podatke o delovni dobi, saj le-ti, skladno z načelom sorazmernosti, predstavljajo varovane osebne podatke, ki posredno kažejo na starost posameznika - starost pa za samo porabo javnih sredstev ni relevantna. Iz fotokopij plačilnih list so izbrisani tudi podatki o skupnem bruto znesku zaposlenih (postavka Z104), saj bi bilo mogoče na podlagi teh podatkov, z enostavnim matematičnim izračunom, razbrati tudi podatke o minulem delu. Poleg omenjenega je organ izbrisal še podatke o številu dni bolniške odsotnosti zaposlenih, saj meni, da so to občutljivi osebni podatki, ki lahko kažejo na zdravstveno stanje zaposlenega, razkritje teh podatkov pa bi že pomenilo poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti. 7. člen ZDIJZ, ki ureja institut delnega dostopa namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oz. mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Po mnenju organa izbrisani podatki iz plačilnih list niso relevantni za porabo javnih sredstev in tako niso prosto dostopni, zato je bilo pri tem uporabljeno načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Če ravno je organ iz omenjenih dokumentov prekril podatke o stalnih oz. začasnih bivališčih zaposlenih, davčnih številkah, minulem delu, skupnih bruto zneskih ter podatke o eventualnem številu dni bolniške odsotnosti, meni, da je s tem, ko so iz individualnih plačilnih list razvidni podatki o bruto plačilih za redno delo vsakega zaposlenega (postavka Z080), pri članih sodnega osebja pa še podatki o izplačani delovni uspešnosti, povsem zadostil temeljnim načelom ZDIJZ, predvsem njegovi nadzorni funkciji nad delom organa ter porabo proračunskih sredstev. V zvezi s plačnimi listi zaposlenih organ v nadaljevanju še pojasnjuje, da je bil v mesecu februarju 2008 izveden poračun plač skladno z določili 2. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-H, Uradni list RS št. 17/08). Glede ponovnega izračuna stroškov posredovanja informacij javnega značaja, ki bo prosilki izstavljen naknadno, organ pojasnjuje, da je bila prosilka prav zaradi nenavadno velike količine zahtevanih informacij oz. podatkov že 17. 4. 2008 (takoj po vložitvi njene prve zahteve) z dopisom št. Su 020501/2008-18 obveščena o obveznosti plačila materialnih stroškov, ki naj bi, po mnenju organa, presegali 83,46 €. Ni slediti navedbi prosilke, ki vztraja, da bi jo organ moral obvestiti o ocenjeni višini dejanskih stroškov. Drugi odstavek 20. člena Uredbe določa, da v primeru, če organ ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegali zgoraj omenjeni znesek, lahko od prosilca zahteva vnaprejšnji polog. Po posredovanju informacij organ obračuna dejansko nastale stroške in prosilcu izda račun, iz katerega mora biti razvidna specifikacija stroškov v skladu z Uredbo. Ob tem je treba poudariti, da je presoja, ali se od prosilca zahteva vnaprejšnji polog ali ne, prepuščena organu, plačljivost pa tudi sicer nikakor ne pomeni oviranja oz. omejevanja dostopa do informacij javnega značaja. V zvezi z nadaljnjimi navedbami prosilke, da gre pri pravici dostopa do informacij javnega značaja za zakonsko obveznost organa - za javne naloge, ki so jih organi dolžni izpolnjevati na podlagi ZDIJZ in da organi pri tem lahko zaračunavajo le materialne stroške (papir, itd.), ne pa stroškov dela, organ pojasnjuje, da je treba šteti kot materialne stroške ne samo izdatke, ki se kažejo kot določena ekonomska izguba za organ (npr. papir, fotokopije, diskete in drugo), temveč tudi delo tistih javnih uslužbencev, ki je bilo vloženo v pripravo želenih informacij javnega značaja, saj je treba pojmovati stroške ne zgolj kot porabo denarja za material, temveč tudi kot porabo časa in dela zaposlenih, ki sta bila potrebna za pridobitev informacij. Ker pa je bilo k Stroškovniku o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja Upravnega sodišča RS, št. Su 200100/2008-4 dano soglasje s strani Ministrstva za javno upravo, Direktorata za e-upravo in upravne procese šele 18. 4. 2008, torej že po vloženi prvotni zahtevi, bo organ prosilki posredoval nov račun specifikacije stroškov v skladu z Uredbo. Organ je skladno z določili 43., 44. in 143. člena ZUP k udeležbi v postopku glede zahteve za pridobitev informacij javnega značaja povabil kot stranske udeležence tudi vse zaposlene, ki so na Upravnem sodišču RS opravljali delo v mesecu februarju 2008.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilka dne 10. 6. 2008 pri organu vložila pritožbo, v kateri je navedla, da se v zvezi s prejetimi informacijami in izdano odločbo pritožuje iz razlogov bistvenih kršitev pravil postopka in napačne uporabe materialnega prava, in sicer:
1. V delu, v katerem so fotokopije sodb delno prekrite, saj iz obrazložitve odločbe ni razvidno, katere osebne podatke je organ prekril v posamezni sodbi in iz kakšnih razlogov. Iz obrazložitve odločbe obenem izhaja, da ji je organ »posredoval fotokopije vseh sodb s tem, da se iz njih izbrišejo osebni podatki strank in drugi podatki«, pri čemer iz obrazložitve odločbe ni razvidno, kateri podatki so osebni podatki strank, kateri so »drugi« podatki in zakaj jih je organ prekril po posameznih sodbah. Prav tako ni jasno, zakaj je v enem primeru celotna identiteta tožeče stranke (osebno ime in naslov) razkrita, v vseh drugih primerih pa ne. Popoln preizkus omogoča šele odločba, iz katere jasno izhaja, kateri podatki so izločeni v smislu delnega dostopa.
2. Glede posredovanih plačnih list vseh zaposlenih na upravnem sodišču v delu, v katerem je organ prekril določene podatke. Iz obrazložitve odločbe in iz posredovanih plačnih listkov namreč ni razvidno, katere podatke je organ prekril po posameznih plačnih listkih pri posameznih zaposlenih. Prosilka se izrecno pritožuje tudi zato, ker so na fotokopijah očitno zakrita tudi neto plačila, čeprav iz njih ni mogoče sklepati na osebne odtegljaje oz. na tiste dele plače, ki niso javni po izrecni določbi 38. čl. ZSPJS (odbitki iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti) in zaradi nejasne obrazložitve odločbe v delu, ki se nanaša na dodatke, ki naj bi izkazovali starost posamezne osebe;
3. Poleg tega iz obrazložitve odločbe ni jasno, katere osebe je organ kot stranske udeležence pozval v postopek: zgolj zaposlene na sodišču ali tudi osebne podatke strank, ki so na fotokopijah sodb prekriti. Če strank v upravnem sporu organ ni pozval v postopek, njihove osebne podatke, z izjemo ene tožeče stranke, pa je izločil, gre za bistveno kršitev tistih pravil postopka, na katera se organ v izpodbijani odločbi sicer sklicuje.
4. V zvezi s pritožbo pa prosilka v celoti vztraja tudi pri vsem, kar je že navedla v pritožbi z dne 19. 5. 2008.
Organ je prosilkino pritožbo, z dopisom z dne 13. 6. 2008, št. 020501/2008-18, na podlagi 245. čl. ZUP, poslal v odločanje Pooblaščencu. Dne 27. 6. 2008 je organ z dopisom z dne 26. 6. 2008, št. 020501/2008-18, Pooblaščencu odstopil tudi pritožbo prosilke zoper račun organa št. 1/08 z dne 9. 6. 2008. V pritožbi prosilke zoper naveden račun je le ta navedla, da stroškov za posredovane informacije ne bo poravnala do odločitve pritožbenega organa, saj je le deloma prejela zahtevane informacije.
Ker organ po določilu 2. odst. 245. čl. ZUP Pooblaščencu ni priložil vseh dokumentov, ki se tičejo zadeve, ga je Pooblaščenec z dopisom z dne 11. 7. 2008, št. 021-70/2008/3 pozval, da mu posreduje vse dokumente, ki jih je prosilka zahtevala.
Dne 16. 7. 2008 je organ Pooblaščencu posredoval zahtevane dokumente.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da se v postopku dostopa do informacij javnega značaja subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (2. odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je Pooblaščenec, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnica oz. prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Organ je z izpodbijano odločbo odločil o zahtevi prosilke, s katero je zahtevi prosilke delno ugodil. Pri tem je v izreku odločil, da se v skladu z zahtevo, prosilki posredujejo fotokopije sodb, ki so bile v mesecih januar in februar izdane s strani sodnega oddelka za varstvo ustavnih pravic ter fotokopije plačilnih list vseh zaposlenih na Upravnem sodišču RS za mesec februar 2008, tako da se iz njih, skladno z določili 3. točke prvega odstavka 6. člena v povezavi s 7. členom ZDIJZ, izloči določene osebne podatke.
Pooblaščenec ugotavlja, da izrek izpodbijane odločbe ni v skladu z določbo 6. odst. 213. čl. ZUP. Slednji določa, da mora biti izrek kratek in določen; če je potrebno, se lahko razdeli tudi na več točk. Vendar kratkost ne sme iti na račun nedvoumnosti. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo. Prav tako se v izreku ne sme uporabljati pavšalnih izrazov, kot npr. »določenih«, saj niso izvršljivi.
V izpodbijani odločbi je organ prosilki omogočil delni dostop do zahtevanih dokumentov, s tem, da je iz njih skladno z določili 3. točke prvega odstavka 6. člena v povezavi s 7. členom ZDIJZ izločil določene osebne podatke. Pooblaščenec ugotavlja, da tak izrek izpodbijane odločbe ni določen, saj iz navedenega ne izhaja konkretno, katere osebne podatke je organ izločil iz zahtevanih dokumentov. Zgolj navedba materialnega predpisa in navedba pavšalnega izraza »določeni« ne omogoča določljivosti, ki jo zahteva zakon. Ker postane izvršljiv, pravnomočen oziroma dokončen le izrek upravne odločbe, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V konkretnem primeru pa izrek izpodbijane odločbe ni takšen, saj ni v skladu s 6. odst. 213. čl. ZUP, s čimer je organ storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka (7. točka 2. odst. 237. čl. ZUP), zaradi česar izpodbijana odločba ni zakonita.
Pri tem bi Pooblaščenec opozoril tudi na 44. čl. ZUP, ki organu nalaga, da mora ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba, kar pomeni, da je v povezavi z načelom zaslišanja strank (9. čl. ZUP), v postopek potrebno pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je organ v postopek povabil kot stranske udeležence tudi vse zaposlene, ki so na Upravnem sodišču RS opravljali delo v mesecu februarju 2008, organ pa se v izpodbijani odločbi ni opredelil do osebnih podatkov strank, ki jih je prekril na fotokopijah sodb, in sicer ali tudi slednjim pripada položaj stranskih udeležencev.
Pooblaščenec je zaradi omenjenih kršitev pravil postopka, ki so bistvene, saj so vplivale na pravilnost odločitve, izpodbijano odločbo odpravil in vrnil organu v ponovni postopek, v katerem bo moral pri ponovnem odločanju upoštevati 6. odst. 213. čl. ZUP, ki se nanaša na izrek odločbe. Pri tem mora organ tudi paziti, da bo izrek odločbe v skladu z njeno obrazložitvijo ter da bo poskrbel, da bodo v postopku udeleženi vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba.
Ker je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, zlasti zaradi nedoločnosti izreka, je Pooblaščenec ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje.
Primarno mora organ prve stopnje po uradni osebi, določeni za posredovanje informacij javnega značaja, ugotoviti in obrazložiti, v skladu z določbami ZVOP-1, konkretno kateri so osebni podatki strank ter kateri so »drugi« podatki v posameznih sodbah, ki jih zahteva prosilka ter nadalje navesti razloge, pri katerih podatkih je podana izjeme po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Enako velja tudi za fotokopije plačilnih list vseh zaposlenih pri organu za mesec februar 2008. Organ se mora določno opredeliti do podatkov, za katere meni, da predstavljajo izjemo iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in navesti razloge za svojo odločitev. Pri tem mora organ izrek odločbe formulirati na način, da bo le ta jasen in določen.
Ker je prosilka v pritožbi zoper izstavljen račun organa zgolj navedla, da si pridržuje plačilo računa do dokončne odločitve Pooblaščenca, se do te pritožbe Pooblaščenec ni posebej opredeljeval.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena in da je organ na prvi stopnji storil bistveno kršitev pravil postopka, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilke ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odločbo organa odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilke odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka