Prosilec - UE Celje
+ -Številka: 021-71/2008
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 021-71/2008
Datum: 08.07.08
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi .... (v nadaljevanju prosilka) zoper Upravno enoto Celje, Ljubljanska cesta 1, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), v zadevi molka organa glede dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
Pritožba prosilke zoper molk organa in zahteva prosilke se zavrneta.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 6. 7. 2007 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahtevala fotokopijo denacionalizacijske odločbe za restavracijo ..., izdano na ime ....
Na zahtevo prosilke je organ dne 17. 7. 2007 odgovoril s pojasnilom, da je bila restavracija ..., vrnjena pok. upravičencu ..., z delno odločbo upravnega organa z dne 15. 3. 1995. Fotokopijo omenjene odločbe, skupaj s fotokopijo:
- historičnega zemljiškoknjižnega izpiska za vl. št. 590 k.o. Celje;
- sklepa Okrajnega sodišča v Celju z dne 11. 8. 1960;
- potrdila o stanju parcel za potrebe denacionalizacije z dne 9. 3. 1992;
- odločbe o nacionalizaciji št. 04-33-20/59 z dne 2. 6. 1959;
- odločbe o nacionalizaciji št. 04-ŠE-41/1959 z dne 21. 9. 1960,
pa je organ z dopisom št. 359-31/2007, dne 19. 7. 2007, prosilki še naknadno poslal.
Na prejeto se je prosilka dne 18. 3. 2008 odzvala z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri pa je zahtevala posredovanje celotne listinske dokumentacije, ki se nanaša na nacionalizacijo lokala ...., na ime ....
Na zahtevo je organ dne 21. 3. 2008 odgovoril z dopisom št. 36300/041/93 (0360), s katerim je posredoval zahtevano dokumentacijo. Pri tem je v dopisu še pojasnil, da je bil poslovni prostor, in sicer, lokal (restavracija in slaščičarna) Gostinskega turističnega podjetja ..., vrnjen z odločbo št. 36300/041/93, z dne 6. 2. 1995, pravnim naslednikom pok. upravičenca ..., kateremu je bila z odločbo OLO Celje, Komisije za nacionalizacijo št. 04-33-20/59 nacionalizirana celotna zgradba v Celju, Stanetova 17 in 17a, kot to izhaja tudi iz priložene zahtevane dokumentacije, še posebej omenjenih odločb, ki so bile prosilki tudi že posredovane.
Nato je prosilka dne 11. 4. 2008 na organ naslovila novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je ponovno zahtevala fotokopijo nacionalizacijske odločbe za restavracijo ....
Zato je organ prosilki dne 16. 4. 2008 z dopisom št. 090-3/2008 ponovno posredoval fotokopijo:
- odločbe OLO Celje, Komisije za nacionalizacijo št. 04-33-20/59 z dne 2. 6. 1959;
- odločbe OLO Celje, Komisije za nacionalizacijo št. 04-ŠE-41/1959 z dne 21. 9. 1960.
Zoper vse dopise organa s priloženimi kopijami dokumentov, se je prosilka pritožila na Pooblaščenca, zatrjujoč, da prejeti dokumenti niso tisto, kar je zahtevala, kot to izhaja iz uradnega zaznamka št. 0900-77/2008/1 z dne 8. 4. 2008 in tudi uradnega zaznamka št. 0900-77/2008/4 z dne 21. 4. 2008.
Pooblaščenec je skladno s 1. odstavkom 255. člena ZUP z dopisom št. 0900-77/2008/2, z dne 15. 4. 2008, organ pozval, naj mu sporoči, zakaj o zahtevi prosilke ni odločil oziroma pravočasno izdal odločbe.
Dne 16. 4. 2008 se je organ odzval na poziv Pooblaščenca z dopisom št. 090-3/2008, v katerem je pojasnil, da je prosilki poslal kopije vseh dokumentov, ki jih je zahtevala, na način, kot navedeno predhodno v obrazložitvi te odločbe.
Med tem se je prosilka z namenom razjasnitve dejanskega stanja dne 12. 6. 2008 oglasila pri Pooblaščencu tudi s sledečimi kopijami dokumentov, kot izhaja iz uradnega zaznamka št. 0900-77/2008/5:
- historičnega listoročnega zemljiškoknjižnega izpiska za vl. št. 590 k.o. Celje;
- delne odločbe o denacionalizaciji št. 36300/041/93-5/VS z dne 15. 3. 1994;
- delne odločbe o denacionalizaciji št. 36300/041/93 z dne 6. 2. 1995;
- delne odločbe o denacionalizaciji št. 36300/041/93-5/VS z dne 29. 3. 1994;
- sklepom sodišča Dn. št. 1306/94 z dne 6. 4. 1996;
- sklepom o dedovanju D 57/95, št. 1068/96, z dne 30. 3. 1995.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ razpolaga z zahtevano informacijo, je Pooblaščenec pri organu dne 18. 6. 2008 na podlagi 11. člena ZInfP opravil in camera ogled, ki je ogled brez prisotnosti javnosti in strank in ki po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo.
Organ je na ogledu in camera še dodatno pojasnil, da je ... na obravnavani nepremičnini leta 1931 s kupoprodajno pogodbo pridobila lastninsko pravico, a jo je na podlagi notarske poravnave, dne 30. 5. 1938, prenesla na ..., kot to izhaja iz historičnega listoročnega zemljiškoknjižnega izpiska za vl. št. 590 k.o. Celje, katerega kopija je, kot priloga 2, sestavni del zapisnika št. 0900-77/2008/7 o ogledu in camera. Pri tem je organ še dodal, da preostali dokumenti na ime .... niso bili najdeni, kot tudi ne dokumenti v zvezi z razpolaganjem z njeno lastninsko pravico, razen že predhodno omenjenega historičnega listoročnega zemljiškoknjižnega izpiska za vl. št. 590 k.o. Celje.
Nadalje je organ še pojasnil, da je bila lastninska pravica na predmetni nepremičnini od ..., prenesena na ime .... Iz kopije odločbe OLO Celje, Komisije za nacionalizacijo št. 04-33-20/59, ki je kot priloga 3, sestavni del zapisnika o ogledu in camera, pa je razvidno, da je bila na obravnavani nepremičnini odvzeta lastninska pravica .... Na podlagi te odločbe je bila izdana odločba OLO Celje, Komisije za nacionalizacijo št. 04-ŠE-41/1959, s katero je ... izgubil še posest (priloga 4, zapisnika št. 0900-77/2008/7 o ogledu in camera). Organ je nadalje k zapisniku ogleda priložil tudi kopijo delne odločbe št. 36300/041/93 za denacionalizacijo (priloga 1), s katero so se sicer obravnavani prostori vrnili v last ..., vendar pa so še naprej ostali v uporabi podjetja.
Pritožba ni utemeljena.
1. Procesni vidik odločbe
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da mora organ po določbi 4. odstavka 25. člena ZDIJZ, v primeru, če prosilec meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, o zahtevi, da mu organ omogoči seznanitev z informacijo javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, odločati nemudoma, najkasneje pa v roku 3 delovnih dni. Ker v obravnavanem primeru organ tega ni storil, na poziv Pooblaščenca št. 0900-77/2008/2 zoper molk pa je odgovoril z dopisom št. 090-3/2008, Pooblaščenec pojasnjuje, da je odgovor organa štel za molk. Organ je namreč v dopisu št. 090-3/2008 vztrajal pri svojih navedbah, prosilki pa je ponovno posredoval kopije istih dokumentov, kot jih je že prejela dne 17. 7. 2007 in 21. 3. 2008 in tako o njeni zahtevi, da prejeta informacija, ni informacija, ki jo je zahtevala, ni odločil z ustrezno odločbo o zavrnitvi. Zato je Pooblaščenec v smislu 6. odstavka 22. člena ZDIJZ štel, da je organ zahtevo zavrnil.
2. Informacija javnega značaja in kriterij materializirane oblike
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja.
Upravna enota, kot državno organ, ki je del izvršilne veje oblasti, brez dvoma sodi med organe, ki so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja. Enako izhaja iz 14. člena Zakona o državni upravi (Ur. l. RS, št. 113/05, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZDU-1), ki upravne enote uvršča med upravne organe, ki opravljajo upravne naloge. Kot tak je organ pravna oseba javnega prava, ki sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po zgoraj citiranem 1. odstavku 1. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana
z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
To pomeni, da predstavlja informacijo javnega značaja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja, pristojnosti že izdelal oziroma pridobil, lahko tudi od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so zato dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskave, analizirati podatke, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatna pojasnila, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Pooblaščenec je ugotovil, da zahtevani dokumenti izpolnjujejo vse tri zgoraj navedene kriterije za opredelitev informacije javnega značaja po 1. odstavku 4. člena ZDIJZ. Nastali so v zvezi z izvajanjem nalog iz 54. člena Zakona o denacionalizaciji (Ur. l. RS, št. 27/91, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDen), torej v postopku odločanja (tudi) upravne enote o denacionalizaciji, zato nedvomno izvirajo iz delovnega področja organa in se nahajajo v obliki dokumentov, s katerim organ razpolaga. Napisano velja tudi za vse posredovane dokumente, ki jih je prosilka prejela dne 17. 7. 2007, 16. 4. 2008 in 21. 3. 2008.
Ker pa je prosilka zatrjevala, da prejete informacije niso tiste, ki jih je zahtevala, je Pooblaščenec z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ razpolaga z zahtevano informacijo, pri organu dne 18. 6. 2008 na podlagi 11. člena ZInfP opravil in camera ogled. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. To pomeni, da je Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam ocenil in presodil dejstva, ki se nanašajo na konkretno zadevo in možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Kot izhaja iz zapisnika ogleda in camera z dne 18. 6. 2008 št. 0900-77/2008/7, je Pooblaščenec ugotovil, da je prosilka zahtevane dokumente dobila, razen tistih, ki bi se glasili na ime ...., saj organ z njimi ne razpolaga. Edini dokument v zvezi z nacionalizacijo ali denacionalizacijo obravnavane nepremičnine, ki vsebuje ali se glasi na ime ..., je historični listoročni zemljiškoknjižni izpisek za vl. št. 590 k.o. Celje. Iz njega pa je razvidno, da je ... na obravnavani nepremičnini leta 1931 s kupoprodajno pogodbo pridobila lastninsko pravico, a jo je na podlagi notarske poravnave, dne 30. 5. 1938, prenesla na ..., kot to potrjuje tudi kopija omenjenega zemljiškoknjižnega izpiska, ki je priloga 2 zapisnika ogleda. Ker skladno z uradnim zaznamkom št. 0900-77/2008/5 omenjeni dokument poseduje tudi prosilka, njegova vsebina pa potrjuje navedbe organa, ki jih nadalje dokazujejo še prejeti dokumenti, Pooblaščenec ne vidi razumnega razloga, da ne bi verjel navedbam organa. Zato je sledil njegovim navedbam, da ne razpolaga z odločbo o nacionalizaciji, ki bi se nanašala zgolj na podjetje ... (tudi na ime ...), temveč z odločbo o nacionalizaciji cele zgradbe, kjer je to podjetje opravljalo dejavnost in da prav tako ne razpolaga z vlogo prosilke za denacionalizacijo podjetja. Upoštevaje dejstvo, da v času nacionalizacije celotne zgradbe, ta ali njen del ni bil v lasti na ime ..., kar je razvidno iz omenjenega historičnega listoročnega zemljiškoknjižnega izpiska, se tudi denacionalizacija ni mogla vršiti na ime Vajt. Prosilka pa tudi ni kot morebitna upravičenka denacionalizacije vložila na organ nobene vloge v zvezi s tem.
Ker je prosilka v odgovorih na njene zahteve sicer pridobila kopijo zahtevane dokumentacije v zvezi z nacionalizacijo in denacionalizacijo obravnavane nepremičnine oziroma dela nepremičnine na ..., v kateri se opravlja gostinska dejavnost pod imenom restavracija, lokal ..., Pooblaščenec pa v konkretnem primeru tudi ni našel nobene pravne podlage, iz katere bi izhajala obveznost organa, da bi predmetne dokumente, ki bi vsebovali ali se glasili na ime ..., moral imeti, je zaključil, da je potrebno pritožbo prosilke v tem delu zavrniti. Glede dokumentov o nacionalizaciji ali denacionalizaciji za restavracijo ..., izdane na ime ..., tako ni izpolnjen kriterij materializirane oblike, saj organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. To pomeni, da v tem delu prosilkine zahteve po nacionalizacijskih ali denacionalizacijskih dokumentih, ki se nanašajo na ime ...., ni izpolnjen prvi pogoj iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga in zato ni izpolnjen pogoj, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Kot izhaja iz zgoraj navedenega, velja napisano tudi za odločbo le o nacionalizaciji podjetja ..., saj organ razpolaga le z odločbo o nacionalizaciji cele zgradbe, v kateri podjetje ... svojo dejavnost opravlja.
Ker z zahtevanim dokumentom organ ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilke, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilke v tem delu ni mogoče ugoditi, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ. Zahtevani dokumenti o nacionalizaciji ali denacionalizaciji restavracije ..., (tudi le na ime ...) namreč ne obstajajo, prosilki pa je bila skladno z njenimi zahtevami dokumentacija o nacionalizaciji ali denacionalizaciji predmetne nepremičnine že posredovana dne 17. 7. 2007, 16. 4. 2008 in 23. 3. 2008 in, kot izhaja iz uradnega zaznamka št. 0900-77/2008/5, prosilka z njo tudi razpolaga. Izhajajoč iz napisanega Pooblaščenec zaključuje, da trditev prosilke, da ji ni bila posrednovana zahtevana informacija, ni utemeljena.
Ker organ glede na 4. odstavek 25. člena v zvezi s 6. odstavkom 22. člena ZDIJZ ni odločil o zahtevi prosilke, da ni prejela zahtevane informacije, in ji tudi ni izdal zavrnilne odločbe v skladu z 22. členom ZDIJZ, molk pa se šteje za zavrnilno odločbo in je Pooblaščenec ugotovil, da je potrebno zahtevo prosilke zavrniti, je tudi pritožba prosilke zoper molk organa neutemeljena. Pooblaščenec je zato na podlagi 3. odstavka 255. člena ZUP, prevzel zadevo v reševanje ter jo sam rešil tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka