Prosilec - Občina Žužemberk
+ -Številka: 021-54/2008/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 021-54/2008/4
Datum: 25. 9. 2008
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E in 65/08-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….. (v nadaljevanju prosilec), z dne 27. 12. 2007, zoper odločbo Občine Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk (v nadaljevanju organ), številka 020-2255/2007-410 z dne 17. 12. 2007, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
O b r a z l o ž i t e v:
Dne 8. 10. 2007 je organ prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je prosilec zahteval fotokopije naslednjih dokumentov:
1. dokazilo, da je bil račun organa št. 013/2006 (objava reklamnega sporočila v glasilu Suhokranjske poti ½ strani – predstavitev kandidata LDS .... za župana občine Žužemberk) tudi dejansko plačan; pri tem prosilec pojasnjuje, da mu na roke dopisan pripis na ta račun, da je bil plačan dne 6. 9. 2007, ne zadošča, zato zahteva, da mu organ posreduje dokazilo – izpisek, iz katerega bo jasno razvidno, da je bil ta znesek tudi dejansko vplačan v proračun organa;
2. dokazilo, da je bila plačana zahvala volivcem s strani župana .... v glasilu Suhokranjske poti, ki je bila objavljena po lokalnih volitvah leta 2006.
Na podlagi zahteve prosilca je organ izdal odločbo, št. 020-2255/2007-410 z dne 17. 12. 2007, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil. V obrazložitvi odločbe organ navaja, da je bilo zahtevi prosilca pod 1. točko ugodeno, zahtevi pod 2. točko pa ni bilo mogoče ugoditi, ker podatek še ne obstaja. V nadaljevanju obrazložitve odločbe organ navaja še, da zahtevani podatki predstavljajo izjemo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer izjemo, ki je navedena v 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Dne 31. 12. 2007 je Pooblaščenec zoper navedeno odločbo organa prejel pritožbo, v kateri prosilec glede zahteve pod 1. točko navaja, da je kot dokument za dokazilo, da je bil račun št. 013/2006 tudi dejansko plačan, zahteval, da mu organ posreduje kopijo uradnega izpiska, ki ga občina prejme ob evidentiranju vseh svojih dnevnih denarnih prilivov in odlivov preko uprave za javne prihodke, pri kateri ima odprt svoj transakcijski račun. Nadalje prosilec navaja, da je bil dokument, ki mu ga je organ posredoval v zvezi z dokazilom o plačilu računa št. 013/2006, ročno izpisana »odredba«, na kateri je bilo prav tako ročno pripisano, da je bil ta račun plačan dne 6. 9. 2007. Prosilec vztraja, da ima organ v svojem arhivu uradni izpisek, s katerim bi mu brez težav dokazal, da je bil račun tudi dejansko plačan, in zato vztraja, da mu to uradno dokazilo posreduje kot informacijo javnega značaja. Pri tem prosilec pojasnjuje, da sumi, da račun dejansko ni bil plačan in da je ročni pripis o plačanem računu na odredbi z dne 6. 9. 2007 prikrivanje dejstev in ponarejanje uradnega dokumenta. Glede zahteve, ki jo je navedel v 2. točki, prosilec navaja, da je od objave zahvale minilo leto dni. Če organ v tem času ni uspel izdati županu .... računa za objavljeno zahvalo v občinskem glasilu, prosilec to razume kot zavestno oškodovanje občinskega proračuna in pridobitev premoženjske koristi tistega, ki bi to zahvalo moral plačati. Prosilec se zato z navedbami v odločbi organa ne strinja in zahteva, da organ poskrbi, da bo ta dokument izdelan in v pisni obliki dostopen kot informacija javnega značaja.
Ker je bila pritožba prosilca poslana neposredno Pooblaščencu, jo je Pooblaščenec z dopisom št. 0900-196/2007/6 z dne 3. 1. 2008 odstopil organu skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP. Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe z dopisom, št. 090-1/2008-5 z dne 11. 4. 2008, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil Pooblaščencu v reševanje. Pri tem je Pooblaščencu odstopil tudi celoten spis organa, ki se nanaša na reševanje v tej odločbi obravnavane zahteve prosilca. Navedeni spis med drugim vsebuje tudi dopis organa, št. 022-2090/2007-200 z dne 2. 10. 2007, s katerim je organ prosilcu posredoval naslednje dokumente, ki se nanašajo na v obrazložitvi te odločbe obravnavano zahtevo:
- fotokopijo računa, št. 013/2006 z dne 11. 10. 2006, z ročnim pripisom »pl. 6. 9. 2007«;
- fotokopijo razčlenitve prometa denarnih sredstev v dobro računa za Občino Žužemberk za dan 6. 9. 2007.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo, je Pooblaščenec na organ naslovil poziv za dostavo dokumentov, št. 021/54/2008/2 z dne 16. 5. 2008, s katerim je prosil organ, da mu posreduje fotokopije naslednjih dokumentov:
1. dokazilo, da je bil račun organa št. 013/2006 (objava reklamnega sporočila v glasilu Suhokranjske poti ½ strani – predstavitev kandidata LDS .... za župana občine Žužemberk) tudi dejansko plačan; pri tem je Pooblaščenec organ opozoril, da prosilec pojasnjuje, da mu na roke dopisan pripis na ta račun, da je bil plačan dne 6. 9. 2007, ne zadošča, zato zahteva, da mu organ posreduje dokazilo – izpisek, iz katerega bo jasno razvidno, da je bil ta znesek tudi dejansko vplačan v proračun organa;
2. dokazilo, da je bila plačana zahvala volivcem s strani župana .... v glasilu Suhokranjske poti, ki je bila objavljena po lokalnih volitvah leta 2006.
Organ je odgovoril z dopisom, št. 090-1/2008-9 z dne 20. 5. 2008, s katerim je Pooblaščencu posredoval fotokopijo računa, št. 013/2006 z dne 11. 10. 2006, z ročnim pripisom »pl. 6. 9. 2007«, in fotokopijo razčlenitve prometa denarnih sredstev v dobro računa za Občino Žužemberk za dan 6. 9. 2007. V navedenem dopisu je organ še navedel, da dokument, iz katerega izhaja, da je bila zahvala plačana, sploh ne obstaja in ga zaradi tega Pooblaščencu ne morejo posredovati.
Pritožba ni utemeljena.
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, če pa z zahtevano informacijo ne razpolaga, mora o zahtevi prosilca odločiti z odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Organ je, kot organ lokalne samouprave, ustanovljen na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 in 76/08; v nadaljevanju ZLS). Kot določa 2. člen ZLS, je občina temeljna lokalna samoupravna skupnost, ki v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni. Zahtevana dokumenta sta povezana z izdajanjem javnega glasila Suhokranjske poti, ki ga je organ ustanovil z Odlokom o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 123/2000; v nadaljevanju Odlok). Iz navedenega izhaja, da prosilec zahteva informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, ki je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Ker je Pooblaščenec ugotovil, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ, zahtevana informacija pa izvira iz njegovega delovnega področja, je v nadaljevanju presojal, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga, to je, ali se ta nahaja pri organu v materializirani obliki.
Ker se je organ skliceval na to, da je vse dokumente, ki jih je prosilec zahteval v 1. točki zahteve z dne 8. 10. 2007, prosilcu že posredoval, in da dokument, ki ga je prosilec zahteval v 2. točki zahteve z dne 8. 10. 2007, ne obstaja, ter ker zahteva prosilca izhaja iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov, je bilo v pritožbenem postopku potrebno razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
1. Dokazilo, da je bil račun organa št. 013/2006 plačan
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ na prosilca naslovil dopis, št. 022-2090/2007-200 z dne 2. 10. 2007, s katerim je organ prosilcu med drugim posredoval naslednje dokumente, ki se nanašajo na v obrazložitvi te odločbe obravnavano zahtevo:
- fotokopijo računa, št. 013/2006 z dne 11. 10. 2006, z ročnim pripisom »pl. 6. 9. 2007«;
- fotokopijo razčlenitve prometa denarnih sredstev v dobro računa za Občino Žužemberk za dan 6. 9. 2007.
Po natančni preučitvi dokumentov, ki so bili z zgoraj navedenim dopisom poslani prosilcu, in dokumentov, ki jih je organ poslal Pooblaščencu z dopisom, št. 090-1/2008-9 z dne 20. 5. 2008, Pooblaščenec ne vidi razumnega razloga, da bi podvomil v navedbe organa v izpodbijani odločbi in v dopisu, št. 090-1/2008-9 z dne 20. 5. 2008, iz katerih izhaja, da je organ že z dopisom, št. 022-2090/2007-200 z dne 2. 10. 2007, prosilcu posredoval dokumente, ki predstavljajo dokazilo, da je bil račun organa št. 013/2006, ki se nanaša na plačilo objave reklamnega sporočila oziroma predstavitve kandidata LDS .... za župana v glasilu Suhokranjske poti v vrednosti 114,76 EUR, plačan.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da so navedbe prosilca v pritožbi zoper odločbo, s katerimi zahteva, da mu organ posreduje kopijo uradnega izpiska, ki ga organ prejme ob evidentiranju vseh svojih dnevnih denarnih prilivov in odlivov preko uprave za javne prihodke, pri kateri ima odprt svoj transakcijski račun, neutemeljene. Organ je namreč prosilcu posredoval fotokopijo tovrstnega izpiska s tem, ko mu je posredoval fotokopijo razčlenitve prometa denarnih sredstev v dobro računa za Občino Žužemberk za dan 6. 9. 2007, iz katerega je razvidno, da je LDS za objavo dne 6. 9. 2007 na transakcijski račun organa nakazala znesek, ki je enak znesku, navedenem na računu organa, št. 013/2006. Glede navedb prosilca, ki se nanašajo na ročni pripis o plačilu računa, Pooblaščenec ugotavlja, da ne obstaja pravna podlaga, ki bi Pooblaščencu dajala pristojnost presojati pravilnost oziroma primernost označevanja plačanih računov. Pooblaščenec se zato glede teh navedb prosilca skladno z načelom zakonitosti ne sme opredeliti, ker ne sme posredovati izven svojih pristojnosti.
Upoštevaje navedeno Pooblaščenec zaključuje, da je organ prosilcu posredoval fotokopijo zahtevane informacije javnega značaja z dopisom, št. 090-1/2008-9 z dne 20. 5. 2008, zato pritožba prosilca ni utemeljena in je bilo potrebno na podlagi prvega odstavka 248. člena odločiti o pritožbi tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.
2. Dokazilo, da je bila plačana zahvala volivcem s strani župana .... v glasilu Suhokranjske poti, ki je bila objavljena po lokalnih volitvah leta 2006
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga s katerimkoli izmed dokumentov, ki predstavljajo dokazilo, da je bila plačana zahvala volivcem s strani župana .... v glasilu Suhokranjske poti, ki je bila objavljena po lokalnih volitvah leta 2006.
V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam organa, da v prejšnjem odstavku navedeni dokument ne obstaja, je zlasti dejstvo, da je javno glasilo Suhokranjske poti na podlagi 10. člena Odloka financirano iz proračunskih sredstev organa, prihodka od reklam ter drugih sporočil in drugih prihodkov. Če torej v navedenem javnem glasilu zahvala volivcem s strani župana ne bi bila plačana, bi bili stroški objave najverjetneje pokriti s sredstvi iz proračuna organa, kar pomeni, da bi bile navedbe prosilca, da razume takšno ravnanje kot zavestno oškodovanje občinskega proračuna in pridobitev premoženjske koristi tistega, ki bi to zahvalo moral plačati, najverjetneje utemeljene.
Pooblaščenec v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ni izdelal dokazila, da je bila plačana zahvala volivcem s strani župana .... v glasilu Suhokranjske poti, ki je bila objavljena po lokalnih volitvah leta 2006. Ne glede na to pa je treba opozoriti, da je organ kot organ lokalne samoupravne skupnosti pravna oseba javnega prava, ter da z ravnanjem, ko ne postopa v skladu z zakonitimi pristojnostmi, ne deluje v luči transparentnosti, še zlasti, če ima njegova pasivnost za posledico, da prosilcem niso dostopne informacije, ki sicer predstavljajo informacije javnega značaja. Organi se z opustitvijo dolžnega ravnanja namreč ne smejo izmikati obveznostim, ki jim jih nalaga ZDIJZ. Prosilec je povsem upravičeno pričakoval, da bo organ razpolagal z dokazilom o plačilu za objavljeno zahvalo volivcem, iz katerega bi bilo razvidno, koliko je znašalo plačilo, ki predstavlja enega izmed virov financiranja javnega glasila in kdaj je bilo slednje plačano. Organ kot dober gospodar bi bil obenem dolžan poskrbeti, da zakonito in smotrno upravlja z viri financiranja javnega glasila. Vendar pa iz navedb organa izhaja, da z dokazilom o takšnem ravnanju v obravnavanem primeru ne razpolaga, kar vsekakor organu ni v prid. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi verjel navedbam organa, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja, ker sploh nikoli ni bila izdelana, zato Pooblaščenec zaključuje, da zahtevi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumenta, ki ni nastal, ne more posredovati.
Pooblaščenec na podlagi zgornjih navedb ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument ne obstaja, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP).
Prosilec v nadaljevanju pritožbe navaja še, da se z navedbami v odločbi prvostopenjskega organa ne strinja in zahteva, da organ poskrbi, da bo ta dokument izdelan in v pisni obliki dostopen kot informacija javnega značaja. Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen k prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Pooblaščenec zato skladno z načelom zakonitosti organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o utemeljenosti ali neutemeljenosti postopka zaračunavanja objave zahvale v javnem glasilu.
Upoštevaje zgornje argumente, Pooblaščenec sicer zaključuje, da dokument, ki je predmet obravnavane zahteve, ne obstaja, kljub temu pa Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje še kriterije za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je organ skliceval v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Navedena izjema omogoča organu zavrnitev zahteve za dostop do informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Takšna opredelitev ima tri elemente, ki morajo biti podani kumulativno:
- dokument mora biti še v postopku izdelave pri organu;
- dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu;
- specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).
Če bi zahtevani dokument v obravnavani zadevi obstajal, bi torej morali biti kumulativno podani vsi trije navedeni elementi. Pri tem pa Pooblaščenec zgolj pripominja, da iz cenika oglaševanja v Suhokranjskih poteh (http://www.zuzemberk.si/data/newspaper/Cenik%20oglasevanja%20v%20suhokranjskih%20poteh.pdf) nedvoumno izhaja, kakšna je cena objave določenega oglasa, za kar se skladno s pojasnilom v navedenem ceniku štejejo razna sporočila, zahvale in druge informacije. Iz navedenega izhaja, da za izstavitev računa za objavljeno zahvalo in za njegovo plačilo zagotovo ne bi bilo potrebno posvetovanje v organu, saj so cene posamezne objave vnaprej določene, poleg tega iz cenika ne izhaja, da bi bilo pri določanju cene oglaševanja in njenem plačilu potrebno posebno posvetovanje. Glede na to že iz same narave stvari sledi, da eden izmed zgoraj naštetih elementov nedvomno ne bi bil podan, tudi če bi dokument obstajal, iz česar izhaja, da ne bi bili izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme, ki jo organ zatrjuje v obrazložitvi izpodbijane odločbe.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga dokazilom, da je bila plačana zahvala volivcem s strani župana .... v glasilu Suhokranjske poti, ki je bila objavljena po lokalnih volitvah leta 2006, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni bil izpolnjen, torej da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Pooblaščenec je na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP ugotovil, je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, zato je pritožbo prosilca zavrnil in v obrazložitvi te odločbe podal tudi razloge za neutemeljenost pritožbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo Občine Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, številka 020-2255/2007-410 z dne 17. 12. 2007. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka