prosilec - Javna agencija za raziskovalno dejavnost
+ -Številka: 021-17/2008
Kategorije: Ali gre za inf. javnega značaja, Osebni podatek
Datum: 28. 03. 2008
Številka: 021-17/2008
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 2. odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Tivolska cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) številka 430-31/2007-3974 z dne 11. 02. 2008, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi prosilca se ugodi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 dni po prejemu te odločbe v elektronski obliki posredovati tabelo z rezultati ocen (B1, B2a, B2b, B2c, B3, A1, A2 in A3) in skupno oceno A+B za projekte v prvem krogu »Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov v letu 2008«, in sicer za znanstveno področje naravoslovnih ved, pri čemer mora v tabeli pri neizbranih projektih prekriti oz. izločiti naslednje podatke:
- naziv projekta,
- ime in priimek vodje projekta ter šifro iz sistema SICIRIS.
3. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 14. 11. 2007 na organ naslovil zahtevo, s katero je od organa želel pridobiti tabelo z rezultati ocen (B1, B2a, B2b, B2c, B3, A1, A2 in A3) in skupno oceno A+B za vse prijavljene projekte v prvem krogu »Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov v letu 2008«, in sicer za znanstveno področje naravoslovnih ved.
Organ je dne 11. 02. 2008 izdal odločbo št. 430-31/2007-3974, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil, in sicer v delu, ki se nanaša na posredovanje posameznih elementov kvantitativne ocene ocenjevanja A, in sicer elementov A1, A2 in A3. V obrazložitvi organ med drugim ugotavlja, da zahtevana informacija predstavlja informacijo javnega značaja, saj gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, organ z njo razpolaga, informacija pa se nahaja v materializirani obliki. Ob nedvomni ugotovitvi, da zahtevani podatki izpolnjujejo vse tri pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, pa organ v nadaljevanju ugotavlja, da je potrebno presoditi tudi, ali kateri od zahtevanih podatkov predstavlja kakšno izmed izjem od prostega dostopa po 6. čl. ZDIJZ, pri čemer se organ sklicuje na obstoj izjeme po 3. tč. 1. odst. 6.čl. ZDIJZ. Pri tem organ pojasnjuje, da je prosilec podal zahtevo za seznanitev z vsemi elementi ocenjevanja, med drugim tudi elementi kvantitativne ocene A. Oceno A sestavljajo trije elementi ocenjevanja, A1 in A2, ki merita raziskovalno uspešnost vodje projekta in A3, ki meri uspešnost vodje projekta pri pridobivanju sredstev drugih uporabnikov za projekte (neproračunska sredstva). Oceni A1 in A2 pridobi organ na podlagi podatkov sistema SICIRIS, ki je javno dostopna evidenca, iz katere izhaja za vsakega raziskovalca v Republiki Sloveniji število objavljenih raziskovalnih del in število citatov. Oceni A1 in A2 sta za vsakega raziskovalca javno objavljeni v sistemu SICIRIS, in sicer po stanju na dan zaključka javnega razpisa, v konkretnem primeru javnega razpisa je bilo to na dan 13. 9. 2007. To ima za posledico, da bi z navedbo posameznih elementov ocene A vsakdo lahko ugotovil, kdo je vodja raziskovalnega projekta in to tudi v primeru zavrnitve prijavljenega projekta v (so)financiranje. Iz skupne ocene A podatka o vodji projekta ni mogoče ugotoviti. V tej zvezi je potrebno pojasniti tudi dejstvo, da je prijavitelj na javni razpis pravna ali fizična oseba (zasebni raziskovalec), ki je vpisana v evidenco raziskovalnih organizacij pri organu in izpolnjuje pogoje po Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Ur. l. RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZRRD). Prosilcu je bila v zvezi z njegovo zahtevo dodatno poslana dopolnjena informacija, iz katere je razviden tudi prijavitelj projekta in naslov predloga projekta ter vsi elementi ocene B. V nadaljevanju organ pojasnjuje, da gre v tem primeru za osebne podatke, pri čemer 3. odst. 6. čl. ZDIJZ pri zavrnjenih projektih ne pride v poštev, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev, niti za podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Organ obenem opozarja tudi na dejstvo, da so na podlagi 2. čl. ZRRD rezultati raziskovalne in razvojne dejavnosti, financirani iz državnega proračuna, javni, vendar z omejitvami, določenimi s predpisi, ki urejajo varstvo intelektualne lastnine in varstvo avtorskih pravic ter varstvo podatkov. Tako že iz splošnih določb ZRRD izhaja potreba po varovanju osebnih podatkov. Isti zakon v 25. členu, ki opredeljuje vrste podatkov, ki se zbirajo pri organu, določa, da organ zbira podatke o prejemnikih sredstev iz državnega proračuna. Navedena določba je izvedena tudi v 36. čl. Pravilnika o (so)financiranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov (ki je bil tudi temelj za objavo razpisa), ki določa, da se po sprejetem sklepu in obvestilu prijaviteljem objavi lista projektov, ki so bili sprejeti v (so)financiranje na spletni strani organa. Objavljena lista podatkov vsebuje podatke o prijavitelju, znanstveno vedo, naslov projekta, vodjo projekta, doseženo skupno oceno, število odobrenih raziskovalnih ur in cenovni razred. V primeru neizbranih predlogov raziskovalnih projektov se objavi le številka vloge, znanstvena veda in skupna ocena, ne objavi pa se vodje projekta. Iz ZRRD in tudi ZDIJZ izhaja interes zakonodajalca, da se javnost seznani z raziskovalno dejavnostjo in s projekti, ki pomenijo porabo javnih sredstev, katere pa v primeru zavrnjenih projektov ni. Seveda pa ima vsak prijavitelj na javni razpis pravico, da se seznani z vsemi elementi ocenjevanja svojega predloga projekta, kot to izhaja iz 37. čl. pravilnika. Organ še dodaja, da se podatki, ki jih zahteva prosilec, nanašajo na predloge projektov, ki še niso uvrščeni v izbor za sofinanciranje, zato meni, da bi z njihovim posredovanjem kršil načelo varstva osebnih podatkov. Z odkrivanjem imen vodij projektov, katerih predlogi projektov v okviru javnega razpisa niso bili uvrščeni na listo za (so)financiranje, pa ne bi pridobili nobene vsebinske informacije. Tovrstna informacija ne pripomore k razumevanju ali boljši raziskovalni ali razvojni dejavnosti, na drugi strani pa predstavlja tudi izrazito neevropski način in odmik od trendov na področju Evrope. V skladu s sodobnimi evropskimi standardi so vsi podatki v zvezi z zavrnjenimi projekti zaupne narave. ZRRD pa organ zavezuje, da deluje mednarodno primerljivo.
Na odločbo organa je prosilec dne 18. 02. 2008 pri Pooblaščencu vložil pritožbo. V njej navaja, da zahtevani podatki izpolnjujejo vse tri pogoje za obstoj informacije javnega značaja ter da ne držijo navedbe organa, da bi razkritje imen nosilcev projektov predstavljalo kršenje Zakona o varstvu osebnih podatkov. Ker gre za porabo javnih sredstev, je taka informacija javna. Le objava podatkov o odobrenih in zavrnjenih projektih predstavlja popolno informacijo o porabi javnih sredstev. Le kako naj javnost presoja o pravilni rabi sredstev, če so znani le dobitniki sredstev, nima pa vpogleda v to, od koga so ti dobitniki boljši? Tako ravnanje je povsem v nasprotju z ravnanjem ostalih agencij – le zakaj so npr. pri arhitekturnih natečajih ali pri gradnji infrastrukture znani tako dobitniki kot poraženci? Organ tudi navaja, da se v primeru neizbranih predlogov raziskovalnih projektov objavi le številko vloge, znanstveno vedo in skupno oceno, ne objavi pa se vodje projekta. Pri tem se organ sklicuje na 36. čl. Pravilnika o (so)financiranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov (Ur. l. RS, št. 73/2006), ki določa, da se po sprejetem sklepu in obvestilu prijaviteljem objavi lista projektov, ki so bili sprejeti v (so)financiranje na spletni strani agencije. Objavljena lista projektov vsebuje podatke o prijavitelju, znanstveno vedo, naslov projekta, vodjo projekta, doseženo skupno oceno, število odobrenih raziskovalnih ur in cenovni razred. A ta 36. čl. v ničemer ne določa, kaj mora organ storiti v primeru neizbranih projektov. Prosilec ponovno poudarja, da je informacija o nosilcih projektov javna in v javnem interesu zaradi pravilne porabe javnih sredstev.
V skladu z drugim odstavkom 239. čl ZUP je Pooblaščenec dne 19. 02. 2008, z dopisom št. 021-17/2008/2 pritožbo prosilca posredoval organu in ga pozval, naj postopa v skladu z 245. čl. ZUP.
Organ je dne 03. 03. 2008 odstopil pritožbo v reševanje Pooblaščencu.
Pooblaščenec je organ dne 31. 03. 2008 na podlagi 1. odst. 10. čl. ZInfP pozval, naj mu v izvorni obliki posreduje dokumente, ki jih je zahteval prosilec.
Organ je dne 07. 04. 2008 Pooblaščencu posredoval tabelo z rezultati ocen za vse prijavljene projekte v prvem krogu Javnega razpisa.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami, je Pooblaščenec pri organu dne 09. 04. 2008 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je Pooblaščencu na ogledu pojasnil delovanje sistema SICIRIS. Oceni A1 in A2 je organ predhodno, pred izvedbo predmetnega razpisa, pripravil za potrebe tega razpisa in ju vnesel v sistem na dan 13. 9. 2007. Organ je obenem pojasnil, da se predmetni dve oceni časovno spreminjata, saj merita raziskovalno uspešnost vodje projekta, ki se z vsako objavo članka oz. citatom spreminja. Ocene, ki jih je organ uporabil za potrebe konkretnega razpisa, v sistemu SICIRIS, tako niso več dostopne.
Pritožba je utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je na podlagi 1. odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V 1. in 2. odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Pooblaščenec je ugotovil, da v obravnavanem primeru obstoj informacije javnega značaja ni sporen, kar izhaja tudi iz izpodbijane odločbe organa. Organ v izpodbijani odločbi namreč ugotavlja, da gre za informacijo javnega značaja, vendar je treba, zaradi zakonsko določene izjeme, zahtevo prosilca delno zavrniti. Organ je prosilcu posredoval zahtevane podatke v delu, ki se nanaša na izbrane projekte po prvi fazi, delno pa je zavrnil njegovo zahtevo v delu, ki se nanaša na neizbrane projekte, in sicer glede naziva projekta, vodje projekta in razčlenjenih ocen po A1, A2, A3, B1, B2, B3.
Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali gre v delu, v katerem je organ zahtevo prosilca zavrnil, za prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa je morebiti podana katera izmed zakonsko določenih izjem.
2. Izjeme od prostega dostopa
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
3. Izjema po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ – varstvo osebnih podatkov
Organ je zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na posredovanje podatkov po ocenah A1, A2, A3, B1, B2, B3, nazivu projekta in vodji projekta, za vse neizbrane projekte, delno zavrnil, pri čemer se je skliceval na obstoj izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1).
Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.
Upoštevaje navedeno Pooblaščenec pojasnjuje, da kvantitativni podatki, na podlagi katerih posameznik ni določen ali določljiv, niso osebni podatki in da v takem primeru ne gre za izjemo po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Pooblaščenec je pregledal tabelo, ki mu jo je posredoval organ in ugotovil, da vsebuje naslednje podatke:
1. Zaporedna številka,
2. Šifra projekta,
3. Naziv projekta,
4. Šifra vodje projekta v sistemu SICIRIS in ime in priimek vodje projekta,
5. Ocene A1, A2, A3,
6. Ocena B1,
7. Ocena B2,
8. Ocene B2a, B2b in B2c,
9. Ocena B3,
10. Ocena AB, A in B,
11. Evidenčna številka pri organu,
12. Znanstveno področje v okviru naravoslovnih ved (npr. matematika, kemija, fizika,…).
Upoštevaje definicijo osebnega podatka iz 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je treba ugotoviti, da podatki pod tč. 1., 2., 5., 6.,7.,8.,9.,10.,11. in 12. niso osebni podatki. Gre za številčne podatke, na podlagi katerih posamezniki niso določeni, niti določljivi. Pooblaščenec je z vpogledom v javno dostopen sistem SICIRIS, na http://sicris.izum.si/ ugotovil, da sistem ne omogoča iskanja po ocenah A1, A2, A3, B1, B2, B3. Navedeno pomeni, da na enostaven način, npr. zgolj z vnosom številčne ocene A1 ali A2, ni mogoče priti do točno določene fizične osebe - raziskovalca, vodje projekta. Poleg tega je organ Pooblaščencu pojasnil, da se ocene spreminjajo in da sta bili oceni A1 in A2 izračunani na dan 13. 9. 2007 ter da kot taki v sistemu SICIRIS nista več dostopni. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec zaključuje, da številčne ocene iz ocenjevalne tabele zavrnjenih projektov po prvi fazi ne predstavljajo osebnih podatkov, saj na njihovi podlagi posamezniki niso določeni oz. določljivi brez velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora oziroma, ne da bi to zahtevalo veliko časa.
V nasprotju s tem pa Pooblaščenec meni, da niso prosto dostopne informacije javnega značaja podatki o nazivu in vodji neizbranega projekta, s šifro iz sistema SICIRIS. Vodja neizbranega projekta je fizična oseba, posameznik, ki ga je na podlagi vnosa šifre oz. imena in priimka v sistem SICIRIS mogoče natančno določiti, saj sistem SICIRIS omogoča iskanje po imenu in priimku raziskovalca. Podatki o tem, da določen posameznik, vodja projekta, na razpisu za sofinanciranje ni uspel, je varovan osebni podatek in s tem izjema po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. V tem delu Pooblaščenec pritrjuje stališču organa, da ni podana izjema od izjem po 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ker pri neizbranih projektih ne gre za porabo javnih sredstev, niti ne obstaja prevladujoč javni interes, da bi se javnost lahko seznanila s temi osebni podatki.
Ob tem Pooblaščenec tudi pojasnjuje, da ni mogoče slediti navedbam prosilca, da je objava podatkov o neizbranih projektih v konkretnem primeru dopustna, ker 36. čl. Pravilnika o (so)financiranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov (Ur.l. RS, št. 73/2006) v ničemer ne določa, kako mora organ postopati pri objavi podatkov za neizbrane projekte. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor spada tudi organ, določa 9. člen ZVOP-1. V skladu s tem členom se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. 4. odst. navedenega člena obenem pravi, da se lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.
Upoštevaje navedeno Pooblaščenec pojasnjuje, da za obdelavo osebnih podatkov pri izbranih projektih obstaja zakonska podlaga v 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj gre za podatke, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev, glede neizbranih projektov pa zakonska podlaga ni podana, zato obdelava osebnih podatkov ni dopustna. Na tem mestu je potrebno zavrniti prosilčevo trditev, da je treba posredovanje omogočiti zato, da se lahko vsakdo prepriča, kateri projekti so bili izbrani in kateri niso bili in s tem preveri pravilnost porabe javnih sredstev. Prost dostop do podatka o vodji vsakega zavrnjenega projekta bi namreč bil v očitnem nasprotju s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, obenem pa bi pomenil prekomeren poseg v zasebnost teh oseb. Za samo preverjanje porabe javnih sredstev ti osebni podatki niso nujno potrebni niti primerni.
Pooblaščenec je nadalje ugotovil, da je iz razloga varstva osebnih podatkov potrebno zavrniti tudi dostop do naziva neizbranega projekta, saj je, v okviru posamezne naravoslovne vede znanstvenega področja, na podlagi naziva neizbranega projekta, mogoče določiti vodjo projekta. Sistem SICIRIS namreč omogoča tudi iskanje po nazivu projekta, pri čemer je pri vsakem projektu naveden tudi vodja projekta – fizična oseba. Kot je Pooblaščenec zgoraj že pojasnil, podatek o tem, da določen posameznik, kot vodja projekta, na razpisu za sofinanciranje ni uspel, predstavlja varovan osebni podatek in s tem izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja.
Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec presodil, da je v obravnavanem primeru potrebno uporabiti institut delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ. Ta določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec odločil, da mora organ podatke, ki predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja, prikriti oz. izločiti, do vseh preostalih podatkov pa prosilcu omogočiti delni dostop. Organ mora prosilcu v elektronski obliki posredovati tabelo z rezultati ocen (B1, B2a, B2b, B2c, B3, A1, A2 in A3) in skupno oceno A+B za projekte v prvem krogu »Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov v letu 2008«, in sicer za znanstveno področje naravoslovnih ved, pri čemer mora v tabeli pri neizbranih projektih prekriti oz. izločiti podatke o nazivu projekta ter imenu in priimku vodje projekta, skupaj s šifro iz sistema SICIRIS.
Pooblaščenec je glede na navedeno pritožbi prosilca ugodil in na podlagi 2. odst. 252. čl. ZUP odločitev organa odpravil ter sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Tožbo se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,Informacijski pooblaščenec:
pooblaščenka