prosilec - Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu
+ -Številka: 021-29/2008
Kategorije: Ostali sodni postopki, Varstvo kazenskega postopka, Dokument v izdelavi
Številka: 021-29/2008/5
Datum: 03.07.08
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS št. 113/05 in 51/07- ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), na podlagi 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 - ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odst. 248 čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1 in 126/07, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, Kidričeva 1, 2380 Slovenj Gradec (v nadaljevanju organ) št. Su 230116/2008-3 z dne 17. 3. 2008, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 7. 2. 2008 na organ naslovil zahtevo za fotokopijo zapisnika o glavni obravnavi, kot je razvidno na oglasni deski sodišča, v kazenski zadevi K 38/2006, obd. ….. za kaznivo dejanje po 244/1. čl KZ, zloraba položaja ali pravic in fotokopije vseh preostalih obstoječih zapisnikov, ki se nanašajo na omenjeno zadevo.
Organ je dne 3. 3. 2008 izdal odločbo št. Su 230116/2008-3, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V odločbi organ navaja, da gre pri zahtevi prosilca za izjemo, ki se nanaša na 6., 8. in 9. točko 6. člena ZDIJZ, ob tem pa se je skliceval še na določbe prvega odstavka 128. člena Zakona o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 63/94 ter spremembe, v nadaljevanju ZKP) in na sodbo Upravnega sodišča RS št. U 2398/2006-17, z dne 9. 1. 2008.
Na odločbo organa je prosilec dne 7. 3.2008 vložil pritožbo, ki jo je organ dne 18. 03. 2008 odstopil v obravnavo Pooblaščencu. V pritožbi prosilec zatrjuje, da noben postopkovni zakon ali specialni zakon ne more zaustaviti njegove pravice, ki izvira neposredno iz ustave in evropskih konvencij, ki mu zagotavljajo pravico do dostopa do informacij javnega značaja. Prav tako prosilec navaja, da ZKP omogoča dostop do informacij, vpogled in prepis kazenskih spisov samo tistemu, ki ima pravni interes, ZDIJZ pa mu omogoča, da tega interesa ne izkazuje. Prosilec meni, da je absurdno, da se ustavna pravica po ZDIJZ zaustavi s takšno določbo postopkovnega zakona, ki je, po mnenju prosilca, v luči uvajanja novejših demokratičnih sprememb relikt preteklosti, ki ni bil naklonjen transparentnosti in preglednosti delovanja v smislu demokratičnega nadzora javnosti.
Pritožba ni utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja in načelo prostega dostopa
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z javnopravno dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
1. odst. 1. čl. Zakona o sodiščih (Ur.l. RS, št. 100/2005 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZS-UPB2) pravi, da sodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo sodniki na sodiščih, ustanovljenih s tem ali z drugim zakonom. Iz navedenega izhaja, da izvajanje sodne oblasti (kamor sodi tudi sojenje v konkretnih kazenskih zadevah), predstavlja del javnopravnih nalog organa in s tem spada v njegovo delovno področje.
Upoštevaje vse navedeno in dejstvo, da v obravnavanem primeru ni sporno oziroma je nedvomno ugotovljeno, da organ z zahtevano informacijo razpolaga in da se ta nahaja v materializirani obliki, Pooblaščenec zaključuje, da dokumenti, ki jih zahteva prosilec izpolnjujejo vse tri osnovne kriterije iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.
Zaradi navedb prosilca, da mu pravnega interesa ni potrebno izkazovati, Pooblaščenec pojasnjuje, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. čl. ZDIJZ). Po tej določbi so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi 3. odst. 17. čl. ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prosilčev namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje, za rešitev njegove pritožbe ni pravno relevanten. Pooblaščenec je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni.
2. Izjeme od prostega dostopa
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
V zvezi s tem Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Na tej podlagi je Pooblaščenec vpogledal v zapisnik K 38/2006 z dne 6. 2. 2008 , ki ga zahteva prosilec in v nadaljevanju presojal, ali gre v njegovi vsebini za prosto dostopne informacije ali pa je podana katera od izjem od prostega dostopa, določena v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ. Kot izhaja iz spisovne dokumentacije, je bil v času vložitve zahteve oz. do izdaje zavrnilne odločbe organa v spisu edini obstoječi zapisnik v tej kazenski zadevi sestavljen dne 6. 2. 2008.
2.1 Izjema po 6. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ se v izpodbijani odločbi med drugim sklicuje na izjemo po 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zaradi katere je treba dostop do zahtevanih informacij v celoti zavrniti, prosilec pa meni, da je sklicevanje na navedeno izjemo v konkretnem primeru brezpredmetno, ker je bila obravnava javna in bi obravnavi lahko prisostvoval. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je glede dokumentov, ki jih zahteva prosilec, podana izjema po 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ omogoča organu zavrnitev zahteve za dostop do informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. V zvezi s tem je najprej potrebno pojasniti pojem kazenski pregon, ki v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Posredno iz ZKP in Zakona o državnem tožilstvu (UL RS, št. 64/94 s spremembami, v nadaljevanju ZDT) lahko razberemo, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ, s tem ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ varujejo vsi podatki iz vseh faz postopka kazenskega pregona. Navedena izjema se lahko deloma pokriva z 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, s katero ZDIJZ varuje podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, torej tudi kazenskega (opomba Pooblaščenca), ki nedvomno vključuje tudi obravnave v takih sodnih zadevah. Tako je uporaba ene ali druge izjeme odvisna od organa, od katerega se informacija zahteva, ter od faze, v kateri je postopek kazenskega pregona. Namen izjeme po 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ pa je predvsem zagotoviti nemoteno izvedbo kazenskega postopka.
6. tč. 1. odst. 6. čl ZDIJZ določa kumulativno dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme:
1. da je postopek še v teku,
2. da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka.
Za obstoj te izjeme morata biti podana oba pogoja skupaj, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju ločeno presojal obstoj vsakega izmed njiju.
Glede vprašanja, ali je kazenski postopek še v teku, je Pooblaščenec upošteval dejstvo, da postopek še ni pravnomočno končan z obsodilno sodbo, ampak je šele v fazi dokazovanja krivde obdolžencu storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic.
Pooblaščenec je z vpogledom v zapisnik glavne obravnave št.: K 38/2006, z dne 6. 2. 2008, ugotovil, da je ob koncu zapisnika naveden sklep predsednice senata, ki ugodi zaslišanju prič, ki jih je predlagala okrožna državna tožilka in soglaša z dopolnitvijo izvedeniškega mnenja v dveh točkah in zaslišanju priče, ki jo predlaga obtoženčev zagovornik.
Glede vprašanja, ali bi z razkritjem informacij, ki jih zahteva prosilec, nastala škoda za izvedbo postopka, Pooblaščenec pojasnjuje, da ta pogoj zavezuje organ k uporabi tako imenovanega škodnega testa. Škodni test je eden izmed testov t.i. tehtanja. Dostop do informacije je zato mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Ogrozitev izvedbe kazenskega postopka pa mora biti dejanska, ne le hipotetična. Zavezani organ tako dostop do informacij lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128).
Zaradi uresničitve načela materialne resnice, ki ga določa 1. odstavek 8. člena ZUP, in po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje ter v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, je Pooblaščenec v nadaljevanju sam izvedel t.i. škodni test. Pooblaščenec ugotavlja, da v fazi postopka, v katerih se nahaja konkretni kazenski postopek, ni mogoče določiti, kateri del zapisnika glavne obravnave, ki jo zahteva prosilec, je oz. ni pomemben za nadaljnji kazenski postopek. Določen dokument, izjava ali dokaz naveden v zapisniku, je v trenutni fazi postopka lahko povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov, poleg tega pa se dokazi in podatki, ki utegnejo biti koristni za postopek, lahko še zbirajo, ker je v konkretnem primeru izkazano s sklepom o dopolnitvi izvedeniškega poročila. V okviru dokaznega postopka sodišče pretrese vsa dejstva, za katera meni, da so pomembna za pravilno razsojo. Upoštevaje načelo materialne resnice je pri izvajanju dokaznega postopka treba zagotoviti, da bodo po resnici in popolnoma ugotovljena vsa dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite sodne odločbe. Navedeno pomeni, da bo v predmetni kazenski zadevi sodišče celoten dokazni postopek končalo, ko bo ocenilo, da je zbralo dovolj informacij in dokazov, da lahko razsodi, pri čemer bo zaslišalo vse morebitne priče, vpogledalo v vse listine, in izvedlo druge dokaze, če bodo potrebni. Pravica sodišča, da presoja, ali je podano kakšno dejstvo, ali ne, namreč ni vezana na nobena posebna formalna dokazna pravila. Sodišče šele v obrazložitvi sodbe navede, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov ter katere dokaze je pri tem upoštevalo. Pred zaključkom dokaznega postopka, to je do konca glavne obravnave, pa lahko stranke sodišču ves čas predlagajo izvedbo novih dokazov, o izvedbi katerih pa odloča sodišče.
Z razkritjem informacij iz zapisnika glavne obravnave pred zaključkom dokaznega postopka, bi nastala škoda za izvedbo kazenskega postopka, saj bi se z dokazi lahko seznanil vsakdo, tudi priče in izvedenci, ki še niso bili zaslišani ali bodo zaslišani ponovno, kar bi vplivalo na njihove izpovedbe ali vplivalo na izvedeniško mnenje izvedencev. Glavna obravnava v navedeni kazenski zadevi je bila namreč preložena zato, ker je sodišče ugodilo predlogu o dopolnitvi izvedeniškega mnenja in dodatnem zaslišanju prič. Razkritje zahtevanega zapisnika bi bilo zato v izrecnem nasprotju s 1. odst. 240. čl. ZKP, po katerem se priče zaslišujejo vsaka zase in brez navzočnosti drugih prič. Razkritje bi zato bistveno vplivalo na izvedbo dokaznega postopka in posledično na ugotavljanje dejstev, ki so pomembna za izdajo zakonite sodne odločbe, s čimer bi bilo okrnjeno načelo materialne resnice, kot eno izmed temeljnih načel kazenskega postopka.
Ob tem je potrebno omeniti, da Ustava RS sicer določa javnost sojenja, torej da so sodne obravnave javne, da se sodbe izrekajo javno ter da izjeme določa zakon (24. čl. Ustava RS), vendar pa je, po oceni Pooblaščenca, omenjena pravica v prvi vrsti namenjena strankam v posameznem postopku, s katero naj bi se zagotovila poštenost sojenja, zlasti pa je pomembno, da je ta pravica vezana na javnost glavne obravnave in javen izrek sodbe, kar v konkretnem primeru pomeni, da je javnost lahko prisotna, ko bo opravljena glavna obravnava. Ne glede na to pa javnost glavne obravnave ne pomeni, da je s tem celoten zapisnik z javne glavne obravnave prosto dostopna informacija javnega značaja, kot napačno zatrjuje prosilec.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da bi z razkritjem dokumentov, ki jih zahteva prosilec, pri izvedbi konkretnega kazenskega postopka nastala škoda, ki je večja od pravice javnosti, da se seznani s to informacijo. Zahtevo prosilca je zato treba zavrniti, ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 6. tč. 1. odst. 6. čl. določa ZDIJZ.
2.2 Izjemi po 8. in 9. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ se v svoji odločbi sklicuje tudi na izjemi po 8. in 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določata, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na:
• podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo izvedbi,
• podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.
Glede na to, da je Pooblaščenec zaradi obstoja izjeme po 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ že zavrnil pritožbo glede dostopa do celotnega zahtevanega zapisnika, se v obstoj dodatnih izjem ni bilo potrebno spuščati.
Glede navedb prosilca, da je 128. člen Zakona o kazenskem postopku preširok okvir, ko gre za pridobitev zapisnika o glavni obravnavi in mu ni potrebno izkazovati pravnega interesa, ker je zahteval dokumente po ZDIJZ, Pooblaščenec ugotavlja, da je organ v zvezi z izdajo izpodbijane odločbe pravilno vodil postopek po ZDIJZ in da so navedbe prosilca v tem delu v celoti neutemeljene. Organ v izpodbijani odločbi sicer res navaja 128. člen ZKP, vendar pa iz obrazložitve obenem jasno in izrecno izhaja, da je organ zavrnitev zahteve oprl na 6., 8. in 9. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po opravljenem preizkusu, izvedenem po drugem odstavku 247. člena ZUP, ki je pokazal, da v postopku na prvi stopnji ni bilo pomanjkljivosti, je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, Kidričeva 1, 2380 Slovenj Gradec št. Su 230116/2008-3 z dne 17. 3. 2008. Tožbo se vloži pisno neposredno pri navedenem sodišču ali po pošti ali ustno na zapisnik. Če je tožba poslana po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila priporočeno oddana na pošto zadnji dan roka. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka