Prosilec - Ministrstvo za šolstvo in šport
+ -Številka: 021-24/2008/12
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 021-24/2008/12
Datum: 02.12.08
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l. RS, št. 80/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Ministrstva za šolstvo in šport, Masarykova 16, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) številka 090-32/2007 z dne 21.01.2008, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
2. V tem postopku stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 12. 11. 2007 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval dostop do naslednjih informacij:
1. Potrjene oziroma verificirane (ožigosane) in podpisane fotokopije vseh dokumentov (na primer navodil, smernic, elektronske pošte, faksov in zapisnikov vseh sej oziroma sestankov Ministrstva za šolstvo in šport), ki so vezani oziroma v povezavi z izračunavanjem dodatne učne obveznosti (skratka, iz dokumentov naj bo razvidno ali pa naj vsaj vsebujejo podatke o tem, kako so na Ministrstvu za šolstvo in šport prišli do formule, ki se uporablja za izračun dodatne učne obveznosti in do njihovih posameznih faktorjev v formuli) vse od januarja 1993 dalje pa do oktobra 2007 za učitelje na osnovnih in srednjih šolah po Sloveniji in tudi za predavatelje na višjih strokovnih šolah po Sloveniji.
2. Potrjene oziroma verificirane (ožigosane) in podpisane fotokopije vseh dokumentov (navodil, smernic, elektronske pošte, faksov in zapisnikov vseh sej oziroma sestankov), iz katerih bo razvidno, kako so se na Ministrstvu za šolstvo in šport dogovorili (oziroma se pogovarjali in razpravljali) o načinu in času uvedbe sistema ŠKIS v osnovne, srednje in višje šole vse od januarja 1993 pa do oktobra 2007.
3. Fotokopije vseh do sedaj poslanih dokumentov, ki jih je Ministrstvo za šolstvo in šport poslalo Poslovno – komercialni šoli Celje, Kosovelova 4, 3000 Celje in so med drugim tudi urejali (ali bili v njegovi povezavi) izračun plač v okviru dodatne učne obveznosti za mag. .... vse od leta 2000 dalje pa do oktobra 2007.
4. Fotokopije vseh do sedaj poslanih dokumentov (tj. navodil, smernic, elektronske pošte, faksov in zapisnikov sej oziroma sestankov Ministrstva za šolstvo in šport), ki jih je organ poslal Poslovno – komercialni šoli Celje in so predvideli uvedbo sistema ŠKIS v omenjeno šolo.
Organ je z odločbo številka 090-32/2007, dne 21.01.2008, zahtevo prosilca delno zavrnil v točkah 1, 2 in 3, in sicer v delu, ki se nanaša na:
- dokumente, ki bi prikazovali, kako in na kakšen način so na Ministrstvu za šolstvo in šport prišli do formule, ki se uporablja za izračun dodatne učne obveznosti in do posameznih faktorjev v formuli ter kdaj so to formulo določili,
- dokumente za šolsko leto 2004/2005, iz katerih je razvidno, da so višje šole »pristopile« (in zakaj so pristopile) v sistem ŠKIS s 1. 10. 2004,
- dokumente, ki jih je Ministrstvo za šolstvo in šport poslalo Poslovno – komercialni šoli Celje, Kosovelova 4, 3000 Celje, in so med drugim tudi urejali (ali bili v njegovi povezavi z njim) izračun plače v okviru dodatne učne obveznosti za mag. .... vse od leta 2000 dale pa do oktobra 2007.
Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ zahtevo prosilca v predhodno navedenih delih zahteve zavrnil, ker je bilo v postopku ugotovljeno, da:
- organ ne razpolaga z dokumenti, ki bi prikazovali, kako in na kakšen način so na Ministrstvu za šolstvo in šport prišli do formule, ki se uporablja za izračun dodatne učne obveznosti in do posameznih faktorjev v formuli, ter kdaj so to formulo določili, saj organ ne razpolaga z dokumenti iz leta 1993;
- organ ne razpolaga z dokumenti za šolsko leto 2004/2005, iz katerih je razvidno, da so višje strokovne šole »pristopile« (in zakaj so pristopile?) v sistem ŠKIS ter z dokumenti (okrožnicami, elektronski dopisi), iz katerih bi bilo razvidno, kako se obračunavajo plače za višje strokovne šole v sistemu ŠKIS, saj so bili ravnatelji višjih šol o vpeljavi sistema ŠKIS obveščeni po elektronski pošti, ki ni shranjena in zato organ z njo ne razpolaga;
- dokumenti, ki bi jih Ministrstvo za šolstvo in šport poslalo Poslovno komercialni šoli Celje in bi med drugim tudi urejali (ali bili v njegovi povezavi) izračun plače v okviru dodatne učne obveznosti za mag. .... vse od leta 2000 dalje pa do oktobra 2007 niso bili nikoli izdani.
Zoper odločbo številka 090-32/2007 se je prosilec dne 11.02.2008 pritožil, zatrjujoč, da mu organ ni poslal vseh dokumentov. V pritožbi je navedel, da so med prejetimi dokumenti tudi Navodila za izračun plač delavcem po zakonu z dne 1. 9. 1993, zaradi česar zaključuje, da organ razpolaga s podatki iz leta 1993 in s tem tudi s podatki, kdo in kdaj je obravnavano formulo, ki se od leta 1993 uporablja za vse srednje in osnovne šole, predpisal. Z obravnavanimi podatki mora organ po navedbah prosilca prav tako razpolagati tudi glede formule za izračun dodatne učne obveznosti za višje strokovne šole, saj se je formula pričela uporabljati šele oktobra 2004, ko so vse višje šole prišle v sistem ŠKIS in zato segajo obravnavani podatki le v leto 2004. Čeprav si je moral organ formulo izmisliti po pravnih predpisih, pa nadalje, sklicujoč se na zapisnik glavne obravnave pri delovnem sodišču v Celju, z dne 22. 10. 2007, prosilec še navaja, da so formulo predvideli strokovnjaki organa. Prav tako dokument, ki je bil poslan dne 28. 1. 2008 in iz katerega so razvidni faktorji za priprave (1,2; 1,3; 1,5; 1,8) ni ožigosan in podpisan, kot je zahteval v svoji vlogi. V zvezi z vpeljavo sistema ŠKIS v višje šole, pa je prosilec prepričan, da so o tem morali na organu razpravljati, kot na primer na sestankih, in je zato nekdo moral zapisati kaj (vsebino) bodo poslali ravnateljem višjih strokovnih šol po Sloveniji po elektronski pošti, kot to izhaja iz pritožbi priloženih elektronskih dopisov med ….., z dne 14. 10. 2004 in ……., z dne 15. 10. 2004. Iz pritožbi priloženega dopisa z dne 18. 10. 2001 in dokumenta z dne 17. 10. 2001, kjer so razvidni izračuni plač za predavatelje PKS, višje strokovne šole, pa po mnenju prosilca tudi izhaja, da je organ izdal dokumente, ki so urejali (ali bili v njegovi povezavi) izračun plače v okviru dodatne učne obveznosti za mag. .... vse od leta 2000 dalje pa do oktobra 2007. Kot to potrjuje tudi zapisnik o glavni obravnavi pri delovnem sodišču v Celju, z dne 22. 10. 2007, je namreč organ za višje strokovne šole sam izračunaval plače od leta 2001 pa do leta 2003 dalje. Ministrstvo za šolstvo in šport je tako mesečno pošiljalo dokumente, iz katerih je bila razvidna plača predavatelja višje strokovne šole.
Prosilec je pritožbo vložil na Pooblaščenca, zato je bila ta dne 15. 2. 2008, na podlagi 27. člena ZDIJZ v zvezi z 2. odstavkom 239. člena ZUP, odstopljena organu v preizkus po določbah 240. člena ZUP. Organ jo je kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi s prilogami dne 26. 2. 2008, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ razpolaga z zahtevano informacijo, je Pooblaščenec pri organu dne 15. 5. 2008 in 19. 5. 2008 opravil dodatne poizvedbe. Pri pregledu dokumentov v zadevi, ki jih je Pooblaščencu posredoval organ, je Pooblaščenec ugotovil, da je potrebno razjasniti ali dokumenti, ki jih zahteva prosilec obstajajo, zato je Pooblaščenec, na podlagi 11. člena ZInfP ter prvega odstavka 10. člena ZInfP v povezavi z drugim odstavkom 245. člena ZUP, 19. 11. 2008 izvedel ogled in camera s ciljem razjasnitve navedb prosilca v pritožbi. 11. člen ZInfP določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesno dejanje v zahtevi za dostop do informacije javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, ali osebe, ki ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če je to potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca tej stranki prepreči dostop do zahtevane informacije. Teorija v tem primeru govori o odločanju de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju podatka.
Organ je na ogledu in camera Pooblaščencu pojasnil, da se na prvo alinejo 1. točke izreka odločbe organa – način izračuna formule, ki jo je Ministrstvo za šolstvo in šport uporabilo za izračun dodatne učne obveznosti nanaša samo dokument »Navodila za izračun plač delavcem po zakonu z dne 1. 9. 1993«, ki ga je organ že posredoval prosilcu. Organ je še pojasnil, da ob pregledu vse dokumentacije, s katero razpolaga, ugotavlja, da z drugimi dokumenti, ki bi se nanašali na to točko zahteve prosilca, ne razpolaga. Navedena navodila so bila pripravljena na podlagi takrat veljavne zakonodaje, organ pa ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajalo, kako so bili izračunani posamezni koeficienti. Organ še pojasni, da gre za original dokumenta, ki je bil s spremnim dopisom posredovan šolam in sindikatu in da originali dokumentov niso bili podpisani ali žigosani, ampak so bili podpisani in žigosani spremni dopisi.
Organ je v zvezi z drugo alinejo 1. točke izreka ispodbijane odločbe, ki se nanaša na dokumente, iz katerih je razviden način uvedbe sistema ŠKIS v osnovne, srednje in višje šole, pojasnil, da se na ta del zahteve prosilca nanaša dokument »Plače in drugi prejemki v šolskem letu 2004/2005 z dne 23. 9. 2004«, ki je bil v obliki, s katero organ razpolaga, posredovan prosilcu ter 4. odstavek točke 2.2. dokumenta »Zapisnik 18. seje Projektnega sveta KPIS«, ki je bil v tem delu, v obliki, s katero organ razpolaga, prav tako posredovan prosilcu. Pooblaščenec je prevzel vse tri navedene dokumente v fotokopiji kot prilogo zapisnika o ogledu in ugotavlja, da noben izmed zahtevanih dokumentov, v obliki, kot jih hrani organ, ni podpisan ali žigosan, razen dokumenta »Zapisnik 18. seje Projektnega sveta KPIS«, ki je podpisan, vendar ne v delu, ki se nanaša na zahtevo prosilca.
Organ je v zvezi s tretjo alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe pojasnil, da ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, prav tako pa ne razpolaga z dokumentom »izpis iz Visokošolskega informacijskega sistema (VIS) z dne 17. 10. 2001«, ki ga je kot prilogo in dokaz svoje pritožbe posredoval prosilec. Kot je pojasnil organ, Visokošolski informacijski sistem ne obstaja več. Organ pa z izpisi ne razpolaga. Organ ob pregledu arhivov ugotavlja, da z navedenim dokumentom, ki ga je priložil prosilec, ne razpolaga, kot tudi ne z morebitnimi drugimi dokumenti v tej zvezi.
Organ v zvezi z zahtevo prosilca še pojasni, da so se ob razdeliti pristojnosti nekdanjega Ministrstva za šolstvo, znanost in šport med Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za šolstvo in šport arhivi Sektorja za visoko šolstvo, v katerega je takrat sodilo tudi višje šolstvo, razdelili. Organ ob razdelitvi pristojnosti teh dokumentov ni prevzel. S 1. 10. 2004 pa so višje šole prešle pod Ministrstvo za šolstvo in šport in v sistem ŠKIS.
Pritožba ni utemeljena.
1. Informacija javnega značaja in kriterij materializirane oblike
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur.l. RS, št. 33/91-I s spremembami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja.
Organ, kot ministrstvo, ki je del izvršilne veje oblasti, brez dvoma sodi med organe, ki so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja. Enako izhaja iz 14. člena Zakona o državni upravi (Ur. l. RS, št. 113/05, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZDU-1), ki ministrstva uvršča med upravne organe, ki opravljajo upravne naloge. Kot tak je organ pravna oseba javnega prava, ki sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po zgoraj citiranem 1. odstavku 1. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana
z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
To pomeni, da predstavlja informacijo javnega značaja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja oz. pristojnosti že izdelal oziroma pridobil, lahko tudi od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so zato dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskave, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatna pojasnila, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ dokumente, s katerimi razpolaga in ki so predmet zahteve prosilca, že posredoval prosilcu, kar navaja tud sam prosilec v svoji pritožbi. Pooblaščenec še ugotavlja, da so šole od 1. 10. 2004 plače zaposlenih obračunavale same na podlagi sistema ŠKIS ter da v zvezi s tem ne obstajajo drugi dokumenti, razen tistih, ki jih je prosilec že prejel. Na uvedbo sistema ŠKIS se tako nanaša dokument št. 403-2/04 z dne 23.09.2004, ki ga je prosilec že prejel ter v delu, ki se nanaša na zahtevo prosilca tudi 4. odstavek točke 2.2. dokumenta Zapisnik 18. seje Projektnega sveta KPIS, ki je bil prav tako v tem delu, v obliki, s katero organ razpolaga, že posredovan prosilcu. Pooblaščenec ugotavlja, da organ ne razpolaga z drugimi dokumenti, iz katerih bi izhajalo, da so višje strokovne šole pristopile v sistem ŠKIS. Šole so namreč same pristopile v sistem, ne da bi o tem posebej obveščale organ. Glede sistema VIS, ki ne obstaja več in se je, kot ugotavlja Pooblaščenec, v določenem obdobju uporabljal za obračun plač na višjih šolah, izdelava izpisov ni več mogoča, saj sistem ne obstaja več. Pooblaščenec zato ugotavlja, da tudi v tem delu organ ne razpolaga z dokumenti, ki bi se vsebinsko nanašali na zahtevo prosilca.
Na ogledu in camera, ki ga je Pooblaščenec opravil zaradi celovite razjasnitve zadeve, je bilo tako ugotovljeno, kot je pojasnjeno zgoraj, da kljub navedbam prosilca, organ ne razpolaga z drugimi dokumenti, ki bi se nanašali na njegovo zahtevo. Pooblaščenec v zvezi s tem ni našel razumnega razloga za dvom v navedbe organa, zato ugotavlja, da organ ne razpolaga z drugimi dokumenti v zvezi z zahtevo prosilca, razen s tistimi, ki jih je prosilec že prejel.
Ker organ z zahtevanimi dokumenti, ki so predmet pritožbe prosilca, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, ker zahtevana informacija ne obstaja.
Pooblaščenec je zato, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe in pritožbo prosilca zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba oziroma upravni spor, pač pa je dopusten upravni spor zoper odločbo organa, št. 090-32/2007 z dne 21. 1. 2008. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Jerše, univ. dipl. prav.,
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka