Prosilec - Kemijski inštitut
+ -Številka: 021-12/2008
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Številka: 021-12/2008/9
Datum: 18.07.08
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 130. člena v zvezi s 1. odstavkom 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbah ……., ki ga zastopa odvetniška družba Čeferin o.p., d.n.o., Taborska c. 13, 1290 Grosuplje (v nadaljevanju prosilec) z dne 5. 2. 2008 in 4. 3. 2008 zoper odločbi Kemijskega inštituta Ljubljana, Slovenija, Hajdrihova 19, p.p. 660, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) z dne 21. 1. 2008 in 26. 2. 2008, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
Pritožbi se kot neutemeljeni zavrneta.
Zahteva za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je na organ naslovil dve zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je:
1. Dne 24. 12. 2007 od organa zahteval vpogled v zapisnike tistih sej Znanstvenega sveta Kemijskega inštituta, iz katerih je razviden potek imenovanja komisije za oceno njegove vloge za imenovanje v znanstveno raziskovalni naziv znanstveni svetnik.
2. Dne 7. 2. 2008 vložil novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval vpogled v zapisnike sej Znanstvenega sveta Kemijskega inštituta ter korespondenco s predlaganimi ocenjevalci, vse v zvezi z njegovo izvolitvijo v naziv znanstveni svetnik.
Organ je izdal dve odločbi, s katerima je zahtevam prosilca deloma ugodil, in sicer:
1. Prvo odločbo, z dne 21. 1. 2008, s katero je odločil o prvi zahtevi prosilca, z dne 24. 12. 2007. Z njo je prosilcu izročil kopije zapisnikov 1. redne seje Znanstvenega sveta z dne 20. 3. 2006, 4. redne seje Znanstvenega sveta z dne 19. 5. 2006 in 20. redne seje Znanstvenega sveta z dne 2. 10. 2007, pri čemer je na podlagi 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ iz zapisnikov izbrisal imena predlaganih recenzentov, ki so zavrnili vlogo recenzenta v komisiji v postopku izvolitve prosilca v znanstveno raziskovalni naziv znanstveni svetnik. V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da predstavljajo imena recenzentov osebne podatke, ki so varovani na podlagi Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 s spremembami, v nadaljevanju ZVOP-1). Ker se izjema 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na 1. odstavek istega člena dovoli dostop do zahtevane informacije, uporablja, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (razen v naštetih primerih) ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, ne določata drugače, je organ zaključil, da ima prosilec pravico do informacije o osebah, ki so sprejele funkcijo recenzenta v komisiji, saj so s tem sprejele javno funkcijo pri osebi javnega prava, ki jo veže načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja. Smiselno enako pa ne velja za osebe, ki so bile zgolj zaprošene k sodelovanju v komisiji, pa te vloge niso sprejele, saj je imenovanje komisije predpisano zgolj z internim pravilnikom Kemijskega inštituta in zato ne gre za funkcijo, ki bi jo zaposleni raziskovalci v javnem sektorju prevzeli že na podlagi zakona ali s sklenitvijo delovnega razmerja.
2. Drugo odločbo z dne 26. 2. 2008, s katero je odločil o drugi zahtevi prosilca z dne 7. 2. 2008 in ponovno poslal kopije zapisnikov sej Znanstvenega sveta z dne 20. 3. 2006, 19. 5. 2006 in 2. 10. 2007, pri čemer je imena predlaganih ocenjevalcev, ki te vloge niso sprejeli, v zapisniku z dne 19. 5. 2006 izbrisal. Ker je dr. Pihlar v času od izdaje odločbe z dne 21. 1. 2008 sprejel vlogo ocenjevalca, njegovo ime v zapisniku ni več zbrisano. Organ pa v obrazložitvi odločbe v celoti vztraja pri razlogih za izbris preostalih imen predlaganih ocenjevalcev, ki so bili pojasnjeni v obrazložitvi odločbe z dne 21. 1. 2008 in se organ zato nanje tudi sklicuje. Iz istih razlogov pa je organ zavrnil tudi zahtevo prosilca v delu, v katerem zahteva vpogled v korespondenco s predlaganimi ocenjevalci, ki te vloge niso sprejeli. Nadalje pa je organ zahtevo v tem delu zavrnil tudi iz razloga, ker zahtevana korespondenca ne obstaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugimi organi ali pridobil od drugih oseb. Zato ne ustreza definiciji informacije javnega značaja, saj se zahtevana korespondenca vodi po telefonu ali v obliki elektronske pošte predsednika komisije. Slednje pa je osebni podatek zaposlenega, ki je varovan na podlagi 37. člena Ustave Republike Slovenije (varstvo tajnosti pisem in drugih občil), kot to po oceni organa izhaja tudi iz mnenja Pooblaščenca, objavljenega na http://www.ip-rs.si/pogosta- vprašanja/varstvo-osebnih-podatkov/#c302.
Prosilec se je pritožil zoper obe prejeti odločbi:
1. Zoper prvo odločbo organa se je prosilec dne 5. 2. 2008 pritožil iz razloga, ker sta prejeti kopiji zapisnikov z dne 19. 5. 2006 in 2. 10. 2007 nepodpisani in zato neverodostojni. Nadalje je zapisnik z dne 19. 5. spremenjen v točki Ad 4a), kjer je organ namesto prvotnega besedila vpisal naslednje znake: »--,--,-- in--.« Prav tako je sklicevanje na varstvo osebnih podatkov v zvezi s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ neustrezno, ker bi se moralo raztezati na vsa imena članov komisij, tako pa je pod točko Ad 4a), v sklepu št. 25, zapisnika z dne 19. 5. 2006 navedena celotna komisija za izvolitev dr. Robija Jašeta. Enako velja za sklep št. 26. Prav tako navedeno izhaja tudi iz zapisnika z dne 20. 3. 2006, kjer je v sklepih št. 5 in 12 razvidna sestava komisij za izvolitve. Prosilec je nadalje še prepričan, da ima pravico izvedeti, kdo so bili predlagani člani komisije za njegovo izvolitev v naziv znanstveni svetnik. Zato mu je organ dolžan dati na vpogled vse originalne zapisnike sej, brez popravkov in vso dokumentacijo, ki je na kakršenkoli način povezana s komisijo, tudi prošnje o prevzemu vloge ocenjevalca (na katere se zaprošeni niso odzvali).
2. Na drugo prejeto odločbo pa se je prosilec dne 4. 3. 2008 pritožil iz enakih razlogov, kot navedenih v njegovi pritožbi z dne 5. 2. 2008 in pri tem dodal, da je neutemeljeno mnenje organa, da korespondenca organa ne ustreza definiciji informacije javnega značaja. Elektronska pošta predsednika komisije, ki se nanaša na sestavo in imenovanje komisije za izvolitev oziroma, ki je s komisijo za izvolitev prosilca na kakršenkoli način povezana, je zato informacija javnega značaja in ne more predstavljati osebnega podatka zaposlenega.
Obe pritožbi prosilca je organ Pooblaščencu odstopil v reševanje:
1. Pritožbo zoper prvo izdano odločbo je Pooblaščenec prejel dne 12. 2. 2008. Pri tem je organ še dodatno pojasnil, da imena članov komisij, ki so razvidna iz izročenih zapisnikov, niso bila izbrisana zato, ker je v vseh primerih šlo za člane, ki so to funkcijo tudi sprejeli. Organ je zaključil, da je s tem glede teh imen skladno s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ nastala podlaga za izjemo od varstva osebnih podatkov.
2. Dne 6. 3. 2008 pa je Pooblaščenec prejel odstop še pritožbe zoper drugo odločbo organa, pri čemer je organ predlagal še združitev obeh zadev.
Pooblaščenec je organ dne 28. 2. 2008 z dopisom št. 021-12/2008/4 na podlagi 1. odstavka 10. člena ZInfP v zvezi z 2. odstavkom 245. člena ZUP pozval, da mu pošlje zahtevane zapisnike v obliki, kot so bili posredovani prosilcu (delni dostop), v izvorni obliki, brez prikritih podatkov in vse zapisnike sej Znanstvenega sveta, iz katerih je možno razbrati potek imenovanja komisije in obrazložitve ocene vloge prosilca, kar je organ skupaj s spremnim dopisom z dne 3. 3. 2008 tudi storil.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ razpolaga z zahtevano informacijo, je Pooblaščenec pri organu dne 15. 4. 2008 na podlagi 11. člena ZInfP opravil in camera ogled, ki je ogled brez prisotnosti javnosti in strank in ki po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. To pomeni, da je Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam ocenil in presodil dejstva, ki se nanašajo na konkretno zadevo in možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Na podlagi dejanskega stanja ugotovljenega na ogledu in camera, iz katerega izhaja, da se pravice oziroma obveznosti strank opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in isto pravno podlago in skladno z načelom ekonomičnosti postopka, ki ga določa 14. člen ZUP, je Pooblaščenec dne 9. 7. 2008 na podlagi 130. člena ZUP s sklepom 021-12/2008/7 združil postopka po pritožbah prosilca z dne 5. 2. 2008 in z dne 4. 3. 2008 v en postopek.
Pritožbi nista utemeljeni.
1. Procesni vidik odločbe
Prosilec je naslovil na organ dve zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, in sicer, dne 24. 12. 2007 in dne 7. 2. 2008. Glede obeh zahtev je organ odločil z odločbama. O prvi zahtevi z odločbo z dne 21. 1. 2008 in o drugi zahtevi z odločbo z dne 26. 2. 2008. Zoper navedeni odločbi organa je prosilec vložil dve pritožbi, in sicer, dne 5. 2. 2008 zoper odločbo z dne 21. 1. 2008 in dne 4. 3. 2008 zoper odločbo z dne 26. 2. 2008. Pooblaščenec je zato dne 9. 7. 2008 na podlagi 130. člena ZUP s sklepom št. 021-12/2008/7 obe pritožbi prosilca združil v en postopek.
Iz vsebine zahtevkov, pritožb in izpodbijanih odločb organa izhaja namreč, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za združitev postopkov določa 130. člen ZUP. Pravice oziroma obveznosti strank se opirajo na isto oziroma podobno dejansko stanje, saj je skupen bistveni element dejanskega stanja, to je, zahtevan vpogled v zapisnike tistih sej Znanstvenega sveta Kemijskega inštituta, iz katerih je razviden potek imenovanja komisije za oceno prosilčeve vloge za imenovanje v znanstveno raziskovalni naziv znanstveni svetnik. Da gre za odločanje po vsebini istih zahtevah, potrjujejo tudi ugotovitve ogleda in camera, navedene v naslednji točki obrazložitve. Zato se tudi organ v obrazložitvi svoje odločbe z dne 26. 2. 2008, s katero je odločil o drugi zahtevi prosilca z dne 7. 2. 2008, sklicuje in vztraja pri razlogih za delno zavrnitev prosilčeve zahteve, ki so bili pojasnjeni v obrazložitvi odločbe z dne 21. 1. 2008. Pri tem je v obeh predmetnih zadevah ista tudi pravna podlaga, saj se zahtevki prosilca nanašajo na uporabo zakonov ter na njihovi podlagi izdanih predpisov z istega ali z zadevo neposredno povezanega upravno-pravnega področja. Zato gre pri zahtevkih prosilca za odločanje v isti upravni zadevi in je Pooblaščenec o pritožbah prosilca zoper obe izpodbijani odločbi odločil z eno odločbo, kar je tudi skladno z načelom ekonomičnosti postopka, ki ga določa 14. člen ZUP.
2. Ogled dokumentov »in camera«
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevani dokumenti obstajajo ter vpogleda v njihovo vsebino, je, kot izhaja iz navedb, Pooblaščenec pri organu dne 15. 4. 2008 na podlagi 11. člena ZInfP opravil in camera ogled, o katerem je napravil zapisnik št. 021-12/2008/8. Organ je Pooblaščencu omogočil vpogled v zahtevane dokumente, s katerimi razpolaga in glede katerih je prosilcu tudi delno zavrnil dostop.
Pooblaščenec je ugotovil, da prosilcu posredovan zapisnik z dne 19. 5. 2006 v točki Ad 4a) vsebinsko ni spremenjen. Organ je namreč v zapisnik vpisal znake: »--,--,-- in--.« le namesto imen predlaganih ocenjevalcev, ki niso sprejeli ponujene vloge v komisiji za oceno prosilčeve vloge za imenovanje v znanstveno raziskovalni naziv znanstveni svetnik in do katerih je v odločbi, sklicujoč se na izjemo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, prosilcu zavrnil dostop. Znake je namreč organ uporabil le kot način oziroma obliko izvedbe delnega dostopa do zahtevanega dokumenta, saj je z njimi le vidno označil v zapisniku skladno z delnim dostopom izbrisanih imen in priimkov. Zato ugovori prosilca zoper odločbi v tem delu niso utemeljeni.
Kot tudi izhaja iz zapisnika ogleda in camera št. 021-12/2008/8 je Pooblaščenec nadalje ugotovil, da organ ne razpolaga z zahtevano korespondenco s predlaganimi ocenjevalci v zvezi z izvolitvijo prosilca v naziv znanstveni svetnik, saj je ta potekala neformalno. Zato so bile tudi zavrnitve članstva neformalne, torej nezapisane. Ugovori prosilca so zato tudi v tem delu neutemeljeni, kot to izhaja iz naslednje, tretje, točke obrazložitve.
Zato je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal utemeljenost odločitve organa z vidika posredovanja preostale zahtevane dokumentacije, torej utemeljenosti delnega dostopa do zapisnikov sej Znanstvenega sveta z dne 20. 3. 2006, 19. 5. 2006 in 2. 10. 2007. Le iz navedenih zapisnikov je namreč razviden potek imenovanja komisije za oceno prosilčeve vloge za imenovanje v znanstveno raziskovalni naziv znanstveni svetnik oziroma so le omenjeni zapisniki v zvezi z izvolitvijo prosilca v naziv znanstveni svetnik, kot to izhaja iz zapisnika ogleda in camera št. 021-12/2008/8. Glede teh pregledanih dokumentov je tako Pooblaščenec ugotavljal, ali gre v obravnavanem primeru sploh za informacijo javnega značaja in če gre, ali je izkazana izjema iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se sklicuje organ v izpodbijani odločbi in ki predstavlja pravno podlago za zavrnitev dostopa do izbrisanih imen in priimkov predlaganih ocenjevalcev, ki niso sprejeli ponujene vloge v komisiji za oceno prosilčeve vloge za imenovanje v znanstveno raziskovalni naziv znanstveni svetnik.
3. Pojem informacije javnega značaja
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana
z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
To pomeni, da predstavlja informacijo javnega značaja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja, pristojnosti že izdelal oziroma pridobil, lahko tudi od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so zato dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskave, analizirati podatke, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatna pojasnila, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
V pristojnost Znanstvenega sveta organa, javnega raziskovalnega zavoda, na podlagi 11. člena Odloka o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Kemijski inštitut (Ur. l. RS, št. 20/92 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Odlok) sodi izvolitev raziskovalcev v znanstveno-raziskovalne in raziskovalno-razvojne nazive. To pomeni, da zahtevani dokumenti izvirajo iz delovnega področja organa in jih je organ bodisi izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb, kar organ v izpodbijanih odločbah tudi ne zanika. Zato je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokumenti izpolnjujejo vsa merila za informacijo javnega značaja, ki izhajajo iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ.
Kot že navedeno v predhodni točki obrazložitve iz zapisnika ogleda in camera št. 021-12/2008/8 z dne 15. 4. 2008 izhaja, da zahtevana korespondenca ne obstaja, saj je potekala neformalno oziroma nepisano. Zato je Pooblaščenec v tem delu sledil navedbam organa, saj ne vidi razumnega razloga, da jim ne bi verjel. Ker pa Pooblaščenec prav tako ni našel nobene pravne podlage, iz katere bi izhajala obveznost organa, da bi predmetno korespondenco moral imeti (četudi samo shranjeno), je zaključil, da je potrebno pritožbi prosilca v tem delu zavrniti, saj ni izpolnjen kriterij materializirane oblike, ker organ z zahtevano informacijo ne razpolaga. To pomeni, da v tem delu zahteve prosilca ni izpolnjen prvi pogoj iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga in zato ni izpolnjen pogoj, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Ker organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ.
Zato je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal le še utemeljenost odločitve organa z vidika posredovanja preostale zahtevane dokumentacije, torej utemeljenost delnega dostopa do zapisnikov sej Znanstvenega sveta z dne 20. 3. 2006, 19. 5. 2006 in 2. 10. 2007, iz katerih je organ izbrisal le imena in priimke predlaganih ocenjevalcev, ki niso sprejeli ponujene vloge v komisiji za oceno prosilčeve vloge za imenovanje v znanstveno raziskovalni naziv znanstveni svetnik, kot to izhaja iz zapisnika ogleda in camera št. 021-12/2008/8.
3. Izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ tako v izpodbijanih odločbah zatrjuje, da so z delnim dostopom prekriti podatki tistih predlaganih recenzentov, ki so zavrnili vlogo recenzenta v komisiji v postopku izvolitve prosilca v znanstveno raziskovalni naziv znanstveni svetnik, saj bi njihovo razkritje pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z določili ZVOP-1. Zato je Pooblaščenec moral preizkusiti, ali je izjema 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, skladno s katero se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na varovan osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu ZVOP-1, podana do te mere, da je bil delni dostop do predmetnih zapisnikov, posredovanih v obravnavanem obsegu, upravičen.
Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti skladno z 2. točko 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča po določilu 1. člena le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.
Pooblaščenec je ugotovil, da se v konkretnem primeru imena in priimki nanašajo na konkretne osebe, ki so v povezavi s predlagano funkcijo ocenjevalca v komisiji za izvolitev v naziv določene oziroma določljive, saj jih je mogoče povsem enostavno, brez velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali velike porabe časa, identificirati. Omenjeni podatki zato izpolnjujejo pogoje iz predhodno citiranega 6. člena ZVOP-1 in so osebni podatki.
Kot izhaja iz zapisnika ogleda in camera, so iz posredovanih zapisnikov izbrisana le imena tistih predlaganih ocenjevalcev, ki ponujene vloge v komisiji za oceno prosilčeve vloge za imenovanje v znanstveno raziskovalni naziv znanstveni svetnik niso sprejeli. Obravnavana funkcija ne sodi v delovno obveznost zaposlenih pri organu. V konkretnem primeru je sestavljena iz treh imenovanih članov, od katerih, ob izpolnjevanju meril določenih v 10. členu Pravilnika o pogojih in postopku za izvolitve v raziskovalne namene (v nadaljevanju Pravilnik), dva celo ne smeta biti v rednem ali dopolnilnem delovnem razmerju pri organu. Pri tem je obravnavano sodelovanje ocenjevalcev urejeno le s Pravilnikom, ki je interni akt organa, ne pa z zakonom ali pogodbo. Sodelovanje lahko ocenjevalec enostransko odkloni. Zato nastopi posameznik (javno) funkcijo ocenjevalca v komisiji šele s sprejetjem ponujenega sodelovanja, saj šele takrat prične izvrševati pristojnosti v zvezi z izvolitvijo raziskovalcev v znanstveno-raziskovalne in raziskovalno-razvojne nazive, ki so Znanstvenemu svetu podeljene podlagi 11. člena Odloka. To pomeni, da posamezniki, ki so odklonili obravnavano obliko sodelovanja v komisiji za oceno prosilčeve vloge za imenovanje v znanstveno raziskovalni naziv znanstveni svetnik, niso nastopili v javno funkcijo oziroma pričeli izvrševati pristojnosti predmetnega ocenjevanja. Ker obveznost takšnega sodelovanja tudi ne izhaja iz delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma zaposlenih v javnem sektorju, se zato za razkritje njihovih podatkov ne more uporabiti izjema prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Skladno z napisanim in prvo alinejo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ je zato v posredovanih zapisnikih dovoljeno razkriti le imena in priimke tistih predlaganih ocenjevalcev, ki so sprejeli vlogo v komisiji za oceno vloge za imenovanje v znanstveno raziskovalni naziv znanstveni svetnik. To je organ tudi storil, ko je zakril le imena posameznikov, ki so vlogo v komisiji odklonili, ne glede na to, v kateri komisiji so sodelovali. Zato je na primer iz sklepa št. 25, zapisnika z dne 19. 5. 2006, poimensko razvidna celotna komisija za izvolitev dr. Robija Jašeta, saj je bila že uspešno sestavljena, oziroma so vsi vanjo predlagani posamezniki že sprejeli ponujeno vlogo ocenjevalca. Le posamezniki, ki so sprejeli vlogo ocenjevalca, namreč nastopajo in odločajo v okviru svoje javne funkcije in se zato le nanje nanaša prva alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, kot je to pravilno v odločbah navedel tudi organ.
Ker gre zato pri predlaganih ocenjevalcih, ki ponujene vloge v komisiji za oceno prosilčeve vloge za imenovanje v znanstveno raziskovalni naziv znanstveni svetnik niso sprejeli, za osebne podatke, ki so varovani neposredno po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, razkritje le teh ni dopustno, saj bi pomenilo kršitev določil ZVOP-1. Pooblaščenec zato potrjuje navedbe organa in zaključuje, da pritožbi prosilca tudi v tem delu ni mogoče ugoditi.
Ugovori prosilca, da je sklicevanje organa na varstvo osebnih podatkov neustrezno, ker bi se moralo raztezati na vsa imena članov komisij, tako pa je na primer iz sklepa št. 25, zapisnika z dne 19. 5. 2006 navedena celotna komisija za izvolitev dr. Robija Jašeta, so zato v tem delu neutemeljeni, saj za predmetne podatke, prekrite z delnim dostopom, izjema prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ ne velja. Z delnim dostopom zakriti osebni podatki namreč ne predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, katerih razkritje, ne glede na varstvo osebnih podatkov, prva alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ dovoljuje.
Zapisnike sej Znanstvenega sveta z dne 20. 3. 2006, 19. 5. 2006 in 2. 10. 2007 je organ zato utemeljeno posredoval s prikritjem imen in priimkov predlaganih ocenjevalcev, ki niso sprejeli ponujene vloge v komisiji za oceno prosilčeve vloge za imenovanje v znanstveno raziskovalni naziv znanstveni svetnik. Zato je Pooblaščenec zaključil, da je potrebno potrditi izpodbijani odločitvi organa oziroma utemeljenost in obseg delnega dostopa do posredovanih zapisnikov z izbrisanimi priimki in imeni predlaganih ocenjevalcev, ki niso sprejeli ponujene vloge v komisiji za oceno prosilčeve vloge za imenovanje v znanstveno raziskovalni naziv znanstveni svetnik, kot to izhaja iz zapisnika ogleda in camera št. 021-12/2008/8.
Pri tem Pooblaščenec še dodaja in pojasnjuje, da dostop do informacij javnega značaja v skladu z ZDIJZ ne vsebuje tudi presoje, ali so zahtevani dokumenti nepodpisani in zato neverodostojni, kot to navaja prosilec v pritožbi. Po določbi 2. odstavka 5. člena ZDIJZ ima namreč vsak prosilec pravico, pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Iz navedenega izhaja, da prosilec nima pravice, da od organa zahteva posredovanje dokumentov, če to ne predstavlja ene od oblik, v kateri se informacije javnega značaja lahko posredujejo. Ker se lahko zahtevani dokumenti posredujejo le v obliki vpogleda, prepisa, fotokopije in elektronskega zapisa, to ne vsebuje tudi presoje, ali so dokumenti podpisani in s tem verodostojni. Zato ugovor prosilca zoper odločbi organa tudi v tem delu ni utemeljen.
Glede stroškov postopka, ki jih je priglasil prosilec, Pooblaščenec pojasnjuje, da so v skladu z določbo 1. odstavka 113. člena ZUP stroški postopka tisti stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) in da gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Ker prosilec s pritožbo ni uspel, je potrebno zahtevo po povrnitvi stroškov postopka, v skladu s 1. odstavkom 113. člena ZUP, zavrniti.
Glede na vse navedeno je Pooblaščenec presodil, da je potrebno z delnim dostopom prikrite podatke šteti kot izjeme v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je na podlagi 130. člena v zvezi s 1. odstavkom 248. člena ZUP pritožbi kot neutemeljeni zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor, pač pa je dopusten upravni spor zoper odločbi Kemijskega inštituta Ljubljana, Slovenija, Hajdrihova 19, p.p. 660, 1000 Ljubljana z dne 21. 1. 2008 in 26. 2. 20. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka