Prosilka - IRSOP
+ -Številka: 021-9/2008
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 021-9/2008
Datum:
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena in Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1 in 126/07; v nadaljevanju ZUP), o pritožbah …….. (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbi Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), številka 090-26/2007-14 z dne 11. 12. 2007 in številka 090-26/2007-22 z dne 29. 1. 2008, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke z dne 8. 2. 2008 zoper odločbo organa, številka 090-26/2007-22 z dne 29. 1. 2008, se kot neutemeljena zavrne.
1. Pritožbi prosilke z dne 22. 12. 2007 zoper odločbo organa, številka 090-26/2007-14 z dne 11. 12. 2007, se ugodi.
3. Organ je dolžan prosilki v roku 15 dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo ročno izpisane listine (brez oznake pošiljatelja, brez naslovnika in brez predmeta zadeve), ki ima na hrbtni strani zapisan datum 1. 11. 1999, ki je priloga zapisnika št. 06122-439/2006 z dne 27. 6. 2007.
OBRAZLOŽITEV:
1. Vloga prosilke z dne 9. 9. 2007
Prosilka je dne 9. 9. 2007 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je organ pozvala, da ji posreduje naslednje informacije javnega značaja:
a) kopijo zapisnika z zaslišanja strank: …… z dne 27.6. 2007;
b) že omenjeno informacijo javnega značaja, ki jo je navedel ….. z dne 9. 8. 2007;
c) celotni spis – kot prijavitelj v inšpekcijskem postopku ter ukrepih IRSOP do sedaj;
d) spis »z oznako datoteke: IRSOP/LALIČ.PRI«;
e) poročilo o načinu in roku vzpostavitve stanja od denacionalizacije oz. na dan prejetja ZDen – saj je v zapisnikih z dne 13. 3. 2003 in 7. 3. 2005 navedeno, da »postopek še ni zaključen«.
Organ je prosilki dne 29. 1. 2008 izdal odločbo št. 090-26/2007-22, s katero je zahtevo prosilke z dne 9. 9. 2007 delno zavrnil. Organ je zavrnil dostop do naslednjih dveh dokumentov: spisa »z oznako datoteke: IRSOP/LALIČ.PRI« in poročila o načinu in roku vzpostavitve stanja od denacionalizacije oz. na dan prejetja ZDen.
Organ v odločbi najprej pojasnjuje pojem informacije javnega značaja in nadalje navaja, da v primeru zahtevanega dokumenta, glede katerega je organ dostop zavrnil, dejansko ne gre za informacijo javnega značaja, ker dokument ne izpolnjuje pogojev za njeno opredelitev po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Organ navaja tudi, da je uradna oseba, pooblaščena za posredovanje informacij javnega značaja po vpogledu v inšpekcijski spis, št. 06122-493/2007, ugotovila, da se v spisu nahaja dopis z oznako datoteke: IRSOP/LALIČ.PRI, kateri je bil prosilki poslal v vednost dne 7. 3. 2005. V evidenci upravnih spisov Inšpektorata RS za okolje in prostor spis »z oznako datoteke: IRSOP/LALIČ.PRI« ni evidentiran. Ker v inšpektoratu zahtevani spis ne obstaja ter s tem ni izpolnjen pogoj materializirane oblike informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, je bilo zahtevo po posredovanju te informacije, potrebno zavrniti. Organ dodaja, da v predmetnem inšpekcijskem spisu tudi ni poročila o načinu in roku vzpostavitve stanja ob denacionalizaciji oziroma na dan sprejetja ZDEN, torej tudi o tej zahtevi prosilke ne obstaja informacija v materializirani obliki, zato je tudi to zahtevo organ zavrnil.
2. Vloga prosilke z dne 16. 10. 2007
Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilka na organ tudi dne 16. 10. 2007 naslovila vlogo, naslovljeno kot »pritožba na dopis z dne 4. 10. 2007«, v kateri je zahtevala še naslednje fotokopije dokumentov:
1) upravno dovoljenje in dokumentacijo, na podlagi katere je zgrajen prizidek;
2) mapno kopijo – navedeno v zapisniku z dne 27. 6. 2007;
3) dokument, iz katerega je razvidno, da gre za hudo pomoto;
4) vlogo o priglasitvi obnovitvenih del leta 1994;
5) soglasje ostalih dedičev za dela pod št. 4;
6) dovoljenje upravnega organa za omenjena dela pod št. 4;
7) policijski zapisnik iz leta 1986 o samoporušitvi zgornjega dela objekta;
8) zahtevo policije o sanaciji objekta – navedeno pod št. 7;
9) zapisnik (ali podoben uradni podatek) o poškodbi otroka – glede na navedbe pod št. 7;
10) zavezankino fotokopijo pisma pisanega….ki je skrbnik premoženja, iz katerega je razvidno, da uporablja inšpekcijo za svoje nakane (datirano z dne 1. 11. 1999)
Organ je prosilki dne 11. 12. 2007 izdal odločbo številka 090-26/2007-14, s katero je zahtevo prosilke z dne 16. 10. 2007 delno zavrnil.
Organ v odločbi št. 090-26/2007-14 navaja, da v primeru zahtevanega dokumenta dejansko ne gre za informacijo javnega značaja, ker dokument ne izpolnjuje pogojev za njeno opredelitev po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ.
Organ v svoji odločbi št. 090-26/2007-14 ob ponovnem pregledu inšpekcijskega spisa št. 06122-439/2006 ugotavlja, da se v spisu kot priloga k zapisniku z dne 27. 6. 2007 nahaja kopija katastrskega načrta k.o. Tabor z dne 6. 10. 2000 (strankina zahteva pod št. 2) in fotokopija vloge o priglasitvi del, ki je bila sprejeta v Občini Ljubljana-Center dne 5. 8. 1994 (strankina zahteva pod št. 4). Z navedenima dokumentoma je prosilka po navedbah organa že seznanjena, saj se v spisu nahajajo kopije katastrskega načrta, ki jih je imenovana prilagala svojim vlogam v predmetnem inšpekcijskem postopku in v predhodnih zahtevah za dostop do informacij javnega značaja. Z vsebino vloge o priglasitvi del iz leta 1994 pa je bila stranka seznanjena v postopku pred pristojnim upravnim organom, kar je možno razbrati iz njenih dosedanjih zahtev za dostop do informacij javnega značaja. Na podlagi navedenih ugotovitev organ prosilki k odgovoru z dne 4. 10. 2007 ni priložil navedenih fotokopij dokumentov. Kljub navedenemu so bile prosilki posredovane kopije katastrskega načrta in vloge o priglasitvi del v posebnem odgovoru z dne 10. 12. 2007.
Fotokopija dela zasebnega pisma (strankina zahteva pod št. 10), ki ga je inšpekcijska zavezanka predložila pristojnemu gradbenemu inšpektorju ob zaslišanju dne 27. 6. 2007, pa ni informacija javnega značaja v smislu določil 4. člena ZDIJZ, ker pismo ne izvira iz delovnega področja organa in ni nastalo v zvezi z vodenjem tega inšpekcijskega postopka. Ob tem je še dodati, da gre za ustavno varovano človekovo pravico varstva tajnosti pisma (37. člen Ustave Republike Slovenije - Uradni list RS, št. 33/91-1, 42/97, 66/2000, 69/2004 in 68/2006). Ker torej ne gre za informacijo javnega značaja, je potrebno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja zavrniti.
Organ navaja tudi, da je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja ob pregledu inšpekcijskega spisa, št. 06122-439/2006 ugotovila, da se v spisu ne nahajajo naslednji dokumenti:
- upravno dovoljenje in dokumentacija, na podlagi katere je zgrajen prizidek (strankina zahteva pod št. 1),
- dokument, iz katerega je razvidno, da gre za hudo pomoto (strankina zahteva pod št. 3),
- soglasje ostalih dedičev za obnovitvena dela (strankina zahteva pod št. 5),
- dovoljenje upravnega organa za omenjena obnovitvena dela (strankina zahteva pod št. 6),
- policijski zapisnik iz leta 1986 o samoporušitvi zgornjega dela objekta (strankina zahteva pod št. 7),
- zahteva policije o sanaciji objekta (strankina zahteva pod št. 8),
- zapisnik (ali slični uradni podatek) o poškodbi otroka (strankina zahteva pod št 9).
Prosilkine zahteve pod št. 3, 7, 8 in 9 se dejansko nanašajo na izjave inšpekcijske zavezanke, ki jih je podala na zapisnik dne 27. 6. 2007. V inšpekcijskem spisu pa takšni dokumenti ne obstajajo. Glede na navedeno, da organ z dokumenti pod zaporedno št. 1, 3, 5, 6, 7, 8 in 9 iz prosilkine zahteve ne razpolaga, zahtevi za posredovanje informacij, organ ni mogel ugoditi in jo je zavrnil.
Zoper navedene odločitve organa je prosilka vložila dve pritožbi, in sicer dne 22. 12. 2007 zoper odločbo številka 090-26/2007-14 z dne 11. 12. 2007 in dne 8. 2. 2008 zoper odločbo številka 090-26/2007-22 z dne 29. 1. 2008.
3. Pritožbi prosilke
3.1. Pritožba prosilke z dne 22. 12. 2007
Prosilka v pritožbi z dne 22. 12. 2007 zoper odločbo številka 090-26/2007-14 z dne 11. 12. 2007 najprej pojasnjuje, da zahteva le dokumente, ki so navedeni v poslanem zapisniku IRSOP z dne 27. 6. 2007. Prosilka sprašuje, na kakšni podlagi je inšpekcijska zavezanka lahko navajala trditve, kot so: »da gre za hudo pomoto«, »da ni bilo nič prizidanega«, »samoporušitev leta 1986«, »policijska zahteva sanacije, nesreča in poškodba otroka«. Prosilka misli, da se pri množici inšpekcijskih postopkov prav nobeden inšpektor brez kakršnihkoli zapiskov ne more spominjati podatkov. Prosilka se sprašuje tudi, zakaj je v zapisniku navedba zasebnega pisma, kako in zakaj je pismo prišlo v roke nepooblaščeni osebi, medtem ko ga prosilka zaradi varstva tajnosti pisem ne more dobiti. Prosilka je prepričana, da je pismo lažne narave. Prosilka prosi, da se jo seznani z njeno zahtevo pod točko 10, to je s fotokopijo pisma z dne 1. 11. 1999. Prosilka navaja še svoja razmišljanja o nastanku in lastništvu spornega prizidka, nezakonitem delu inšpektorjev, neupravičenem priznanju lastninske pravice. Prosilka zahteva, da se ugotovi krivda odgovornih inšpektorjev, zakaj posegi v prostor (prizidek) niso bili obravnavani in zakaj ni bil uveden postopek o ustavitvi celotne, po navedbah prosilke, črne gradnje. Prosilka v pritožbi zahteva takojšen preklic sklepa IRSOP z dne 7. 8. 2007 in zaključek postopka po predpisih. Prosilka navaja, da organ v odločbi številka 090-26/2007-14 priznava, da nima nobenega, z njene strani, zahtevanega dokumenta, zato prosilka zahteva takojšnje nadaljevanje poštenega in zakonitega nadaljevanja inšpekcijskega postopka, razširjenega na celotno, po navedbah prosilke, črno gradnjo.
3.2. Pritožba prosilke z dne 8. 2. 2008
Prosilka v pritožbi z dne 8. 2. 2008 zoper odločbo številka 090-26/2007-22 z dne 29. 1. 2008 navaja, da ji organ še vedno ni poslal pravega zapisnika IRSOP o zaslišanju strank v zvezi z gradnjo objekta – prizidka na zemljišču s parc. št. 3670, k.o. Tabor, ki naj bi se glede na vabilo gradbene inšpektorice Branke Lakota, opravilo na dan 27. 6. 2007, torej zapisnika, ki ga je zahtevala. Prosilka v pritožbi navaja, da so se potrdila njena predvidevanja, ki jih je organ v odločbi z dne 11. 12 2007, priznal – torej, da zahtevano upravno dovoljenje ne obstaja. Sklep št. 06122-493/2006 z dne 7. 8. 2007 o »ustavitvi inšpekcijskega postopka nedovoljene gradnje«, ki ga je organ poslal prosilki dne 10. 10. 2007, po mnenju prosilke, ni ne logičen, ne upravičen, saj ustavlja postopek, ki je sicer bil zahtevan s prosilkine strani, s strani IRSOP pa še sploh ne začet. Prosilko zanima, zakaj niso bili predmet odločanja tudi drugi gradbeni posegi. Prosilka v pritožbi izraža tudi svoje dvome in nestrinjanje z vodenjem inšpekcijskih postopkov na IRSOP. Prosilka na koncu pritožbe še poudarja, da še vedno zahteva vso dokumentacijo, ki jo je zahtevala v svoji vlogi z dne 16. 10. 2007 v točkah od 1 do 10.
Pritožbi prosilca je organ kot dovoljeni in pravočasni, vloženi po upravičeni osebi, skupaj z vso pripadajočo dokumentacijo, v skladu z drugim odstavkom 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo Pooblaščencu.
Pritožba prosilke z dne 8. 2. 2008 ni utemeljena, pritožba prosilke z dne 22. 12. 2007 je utemeljena.
1. Meje preskusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec pojasnjuje še, da je Pooblaščenec organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi se v konkretni zadevi spuščal v navedbe prosilke glede vsebine inšpekcijskih postopkov, glede možnih črnih gradenj, nacionalizacije ali denacionalizacije, v njene navedbe, da delo inšpektorjev Inšpektorata RS za okolje in prostor ni zakonito in skladu s predpisi na področju gradnje objektov ter ali naj se inšpekcijski postopki glede gradnje objektov nadaljujejo in kako naj se nadaljujejo. Pooblaščenec namreč v skladu z načelom zakonitosti ne sme posredovati izven svojih pristojnosti.
Pooblaščenec tudi ugotavlja, da se prosilka ne pritožuje iz razloga, ker bi menila, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, pa jih ne želi posredovati. Prosilka namreč tudi sama navaja, da organ zahtevanih informacij nima, zato se prosilka pritožuje iz razloga, ker bi po njenem mnenju organ s predmetnimi informacijami moral razpolagati in ji jih kot stranski udeleženki v postopku inšpekcijskega postopka črne gradnje, moral posredovati. Prosilka od organa želi, da zadevo obravnava vsebinsko in da ji posreduje odgovore na zahtevana vprašanja.
Pooblaščenec glede na navedeno ugotavlja, da pritožba v delu, ki se nanaša na delo inšpekcijskega organa, ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih razlogov o obstoju in utemeljenosti dostopa do informacije javnega značaja. Obravnavani pritožbeni razlogi tudi ne morejo vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe, zato se Pooblaščenec ni spuščal v presojo njihove utemeljenosti. Obravnavani del pritožbenih navedb je irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijanih odločb, zato se Pooblaščenec do njih ne opredeljuje.
Pooblaščenec v nadaljevanju presoja utemeljenost preostalega dela pritožbenih navedb.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (zavezanci). ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.
Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, so informacije javnega značaja prosto dostopne, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, in sicer bodisi na vpogled, bodisi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je, da prosilcu ni potrebno izkazati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa.
3. Organ kot zavezanec po ZDIJZ
ZDIJZ sam pojem informacije javnega značaja definira zelo široko, zato je njegov vpliv na delovanje javnega sektorja izjemno močan. Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja, je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim, oblastnim delovanjem. Podobno izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007, in sicer, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo, ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa (tako tudi Priporočilo št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitveni memorandum, sprejet v okviru Sveta Evrope z dne 21. 2. 2002).
Pooblaščenec na podlagi navedenih določb ugotavlja, da je organ upravni organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor, torej del javnega sektorja.
Pooblaščenec je v obravnavanem primeru moral ugotoviti, ali gre pri zahtevani informaciji za informacijo javnega značaja v smislu ZDIJZ. Ker se je organ v svoji odločbi skliceval na to, da zahtevanega dokumenta nima, je bilo v pritožbenem postopku potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo oziroma, ali organ z njimi razpolaga.
4. Splošno o informaciji javnega značaja
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija:
- ki izvira iz delovnega področja organa,
- organ mora z njo razpolagati
- nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Pogoj, da informacija izvira iz delovnega področja organa, torej pomeni, da gre za informacijo, ki jo je organ izdelal pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Organ kot organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor deluje od 1. 1. 1995. Po Uredbi o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 58/2003 s spremembami in dopolnitvami) nadzoruje izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki urejajo:
• varstvo okolja in narave ter ekološki nadzor na državni meji;
• vodni režim, urejanje voda in gospodarjenje z njimi;
• graditev objektov in gradbenih konstrukcij;
• izpolnjevanje bistvenih zahtev za objekte;
• stanovanjske zadeve in
• geodetske dejavnosti.
V Inšpekciji za prostor so gradbeni inšpektorji in geodetska inšpektorica. Njihovo delovno področje je graditev objektov in gradbenih konstrukcij, izpolnjevanje bistvenih zahtev za objekte, geodetske dejavnosti. Gradbeni inšpektorji torej na navedenem delovnem področju delujejo kot izvrševalec svojih, z zakonom določenih, pooblastil (acta iure imperii). Inšpekcijski postopek gradnje objektov spada torej v delovno področje organa.
2. organ mora z njo razpolagati,
Pooblaščenec po preučitvi celotne dokumentacije, ki jo vodi organ o predmetni zadevi in obsega dokumente v spisu št. 356.2-881/00VM in dokumente v spisu št. 06122-493/2006 (IRSOP/4210) ugotavlja, da organ z zahtevanimi dokumenti, razen z mapno kopijo, navedeno v zapisniku z dne 27. 6. 2007 (prosilkina zahteva pod št. 2, vloga prosilke z dne 16. 10. 2007), vlogo o priglasitvi obnovitvenih del iz leta 1994 (prosilkina zahteva pod št. 4, vloga prosilke z dne 16. 10. 2007) in z ročno izpisano listino (brez pošiljatelja, brez naslovnika in brez predmeta zadeve), ki ima na hrbtni strani zapisan datum 1. 11. 1999, ki ga je inšpekcijska zavezanka priložila k zapisniku št. 06122-439/2006 z dne 27. 6. 2007 (prosilkina zahteva pod št. 10, vloga prosilke z dne 16. 10. 2007), ne razpolaga.
Pooblaščenec ugotavlja, da v nobenem od obeh spisov št. 356.2-881/00VM in št. 06122-493/2006 (IRSOP/4210) ne obstajajo naslednji dokumenti:
- upravno dovoljenje in dokumentacija, na podlagi katere je zgrajen prizidek;
- mapna kopija – navedena v zapisniku z dne 27. 6. 2007;
- dokument, iz katerega je razvidno, da gre za hudo pomoto;
- vloga o priglasitvi obnovitvenih del leta 1994;
- soglasje ostalih dedičev za dela pod št. 4;
- dovoljenje upravnega organa za omenjena dela pod št. 4;
- policijski zapisnik iz leta 1986 o samoporušitvi zgornjega dela objekta;
- zahteva policije o sanaciji objekta – navedena pod št. 7;
- zapisnik (ali podoben uradni podatek) o poškodbi otroka – glede na navedbe pod št. 7.
Pooblaščenec podlagi navedenega in navedb organa ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo ter tudi ob reševanju teh dveh pritožb ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma jih ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP).
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
V skladu z navedenimi dejstvi Pooblaščenec ugotavlja, da glede dokumentov:
- upravno dovoljenje in dokumentacija, na podlagi katere je zgrajen prizidek;
- mapna kopija – navedena v zapisniku z dne 27. 6. 2007;
- dokument, iz katerega je razvidno, da gre za hudo pomoto;
- vloga o priglasitvi obnovitvenih del leta 1994;
- soglasje ostalih dedičev za dela pod št. 4;
- dovoljenje upravnega organa za omenjena dela pod št. 4;
- policijski zapisnik iz leta 1986 o samoporušitvi zgornjega dela objekta;
- zahteva policije o sanaciji objekta – navedena pod št. 7;
- zapisnik (ali podoben uradni podatek) o poškodbi otroka – glede na navedbe pod št. 7.
Pogoj materializirane oblike je podan pri ročno izpisani listini (brez pošiljatelja, brez naslovnika in brez predmeta zadeve), ki ima na hrbtni strani zapisan datum 1. 11. 1999, ki ga tako prosilka kot organ poimenujeta kot pismo, ki ga je inšpekcijska zavezanka priložila k zapisniku št. 06122-439/2006 z dne 27. 6. 2007, datirano dne 1. 11. 1999.
4.1. Prosta dostopnost ročno izpisane listine (brez pošiljatelja, brez naslovnika in brez predmeta zadeve), ki ima na hrbtni strani zapisan datum 1. 11. 1999
Organ je prosilki že posredoval mapno kopijo, navedeno v zapisniku z dne 27. 6. 2007 (prosilkina zahteva pod št. 2) in vlogo o priglasitvi obnovitvenih del iz leta 1994 (prosilkina zahteva pod št. 4), kar izhaja tudi iz dokumentov, ki jih je priložil organ, zavrnil pa je dostop do ročno izpisane listine (brez pošiljatelja, brez naslovnika in brez predmeta zadeve), ki ima na hrbtni strani zapisan datum 1. 11. 1999, ki ga je inšpekcijska zavezanka priložila k zapisniku št. 06122-439/2006 z dne 27. 6. 2007, datirano dne 1. 11. 1999, (prosilkina zahteva pod št. 10), z obrazložitvijo, da ta dokument ne predstavlja informacije javnega značaja v skladu z ZDIJZ, saj ne izvira iz delovnega področja organa in ni nastalo v zvezi z vodenjem inšpekcijskega postopka. Organ se v odločbi sklicuje tudi na ustavno pravico do varstva tajnosti pisem.
Pooblaščenec glede navedb organa pojasnjuje, da ZDIJZ ureja pravico vsakogar, da dostopa do različnih dokumentov - informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci. Pooblaščenec v zvezi s tem poudarja, da je dostop do informacij javnega značaja ena od ustavnih pravic in da mora organ o zahtevi odločati po zakonu, ki ureja postopek za uresničevanje te pravice, to je po ZDIJZ. Domet ZDIJZ je zelo širok in se razteza na vsa področja delovanja javne oblasti, javnopravnih subjektov in drugih subjektov, ki zanje opravljajo javne funkcije. ZDIJZ ne določa izrecno, katere vrste informacij so javno dostopne, a hkrati nobene od njih a priori tudi ne izključuje (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 149). ZDIJZ v prvem odstavku 6. člena namreč taksativno določa primere, v katerih lahko organ dostop do zahtevane informacije javnega značaja zavrne.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da bi moral organ v zvezi z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja uporabiti ZDIJZ, pri čemer bi moral v konkretnem primeru presoditi, ali je podana katera od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ ali drug in kasnejši zakon ali višji pravni akt. Ročno izpisane listine (brez pošiljatelja, brez naslovnika in brez predmeta zadeve), ki ima na hrbtni strani zapisan datum 1. 11. 1999, namreč ni mogoče opredeliti kot pismo, saj iz te listine ni razviden niti pošiljatelj, niti naslovnik, tako da ni jasno, ali je bilo to pisanje komurkoli namenjeno niti komu je bilo namenjeno niti kdo je avtor tega zapisa. Vsekakor pa je to listino organ pridobil pri svojem delu (zapis je organu izročila inšpekcijska zavezanka) in se tudi nahaja v dokumentaciji predmetne zadeve.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP izvedel preizkus, ali gre v konkretnem primeru morebiti za katero od v 6. členu ZDIJZ določeno izjemo, zaradi česar bi bilo potrebno zavrniti dostop do zahtevanih dokumentov. Ob tem je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokument, ki ga je inšpekcijska zavezanka priložila k zapisniku št. 06122-439/2006 z dne 27. 6. 2007, ki ima na hrbtni strani zapisan datum 1. 11. 1999, (prosilkina zahteva pod št. 10), ne ustreza nobeni izmed, v 6. členu ZDIJZ, navedenih izjem. Postopek, ki ga je vodil organ pod št. 06122-439/2006 (IRSOP/4210), del katerega je tudi predmetni dokument, je tudi že zaključen, kar izhaja iz ovitka zadeve št. 06122-439/2006 (IRSOP/4210), tako da razkritje le tega ne more škoditi izvedbi inšpekcijskega postopka.
5. Sklepno
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je organ dolžan prosilki omogočiti dostop do zahtevane informacije javnega značaja, in sicer na način, kot je to določeno v 3. točki izreka te odločbe. Organ je prosilki dolžan omogočiti dostop do ročno izpisane listine (brez pošiljatelja, brez naslovnika in brez predmeta zadeve), ki ima na hrbtni strani zapisan datum 1. 11. 1999.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper 1. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilka sproži upravni spor zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana, številka 090-26/2007-22 z dne 29. 1. 2008. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Zoper 2. in 3. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilka sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka