dekorativna slika

Prosilka - Agencija RS za okolje

+ -
Datum: 18.03.2008
Številka: 021-118/2007
Kategorije: Ali dokument obstaja, Ali gre za inf. javnega značaja
Datum: 19. 3. 2008
Številka: 021-118/2007/4

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilka) zoper odločbo Agencije RS za okolje, Vojkova 1b, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ) številka 09001-34/2007 z dne 09. 11. 2007, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

Pritožba prosilke se kot neutemeljena  zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 01. 10. 2007 na organ vložila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja o postopku izdajanja okoljevarstvenega dovoljenja Energetiki Preddvor d.o.o. (kotlovnica na biomaso). Prosilka je navedla, da organ vodi zadevo pod šifro 35472-67/2005 in da je sama stranska udeleženka v postopku. V zvezi s tem je dne 16. 10. 2006 v prostorih ARSO potekala tudi ustna obravnava, pri čemer se prosilka sklicuje tudi na zapisnik s te ustne obravnave in na to, da v enem letu od organa ni prejela nobene informacije, okoljsko stanje v naselju pa je še vedno neprimerno in nezdravo. Prosilka je navedla, da se želi seznaniti z naslednjimi informacijami:
1. Dokumentom o ugotovitvah ARSO o ustreznosti PVO – ja glede na veljavne zakone,
2. Rezultati dejavnosti organa v zvezi z opozorilom o neustreznosti zakona, ki pri izvajanju okoljevarstvenega dovoljenja narekuje upoštevanje emisij iz posameznega vira onesnaževanja, zanemarja pa skupne področne emisije in skupne emisije, katere so edine merodajne za izdajo dovoljenja,
3. Novimi, ažurnimi meritvami emisij v zrak in meritvami hrupa za energetiko Preddvor d.o.o. ob maksimalnem delovanju naprav z decidirano navedbo izkoristka zmogljivosti (navedba, da so odgovorni izjavili, da je delovanje naprav maksimalno, ni primerna) in ob najbolj neugodnih vremenskih pogojih, kakor to zahteva Uredba,
4. Novimi, ažurnimi meritvami skupnega področnega hrupa ob maksimalnem obratovanju gaterja, motornih žag in transportnih sredstev v obratu Jelovica s specificirano navedbo vsakega povzročitelja hrupa,
5. Izjavo prosilca pred izdajo kakršnegakoli dovoljenja, da obratuje v skladu s PVO in okoljevarstvenim soglasjem (obratovanje kondenzacijske naprave, elektrofiltrov, zaprt cevni sistem, pretovarjanje žagovine, skladiščenje žagovine v silosu, obratovalna temperatura nad 750 stopinj C, vhodna kakovostna kontrola biomase, višina dimnik v skladu s 17. čl. Uredbe o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav, itd.). Izjava prosilca naj bo potrjena s strani inšpektorata za okolje,
6. Simulacijskim izračunom emisij v zrak in hrupa za predvideno porabo 13.000 ton biomase letno, saj je ta količina navedena v načrtu ravnanja z odpadki Energetike Preddvor, ki je dokument prosilca za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja,
7. Izračunom potrebne višine dimnika po 17. čl. Uredbe o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Ur. l. RS št., 73/94, 54/98 in dopolnila),
8. Dokumentom o meritvah emisij v zrak in hrupa za deponijo, kajti okoljevarstveno dovoljenje se izda za cel obrat in ne le za kotlovnico,
9. Obrazložitvijo prosilca za okoljevarstveno dovoljenje za 13.000 ton biomase, kar ni v skladu s PVO, okoljevarstvenim soglasjem, enotnim dovoljenjem za gradnjo. Navedena količina biomase je štirikrat večja od porabe leta 2004 in sedemkrat večja od porabe 2005. Obrazložitev naj bo dopolnjena z novim PVO in z določitvijo vplivnega območja,
10. Dokumentom »Letno poročilo o nastajanju odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih za leto 2006 (biomasa – odpadki za predelavo in odpadki, nastali v procesu kurjenja)«,
11. Potrditvijo Ministrstva za zdravje, da 6.400 kg emisij letno (1156 kg prahu, 4262 kg NOx, 973 kg TOC) iz dimnika, ki je 30 m oddaljen od strnjenega stanovanjskega naselja in sega pod slemena hiš, ni škodljivo za zdravje. Tolikšno količino so namreč ugotovili ob obratovalnem monitoringu decembra 2005. Potrditev MZ je eden ključnih dokumentov pred izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, pri čemer prosilka navaja, da so organ opozorili, da prosilec zahteva dovoljenje za količino 13.000 ton biomase, kar je sedemkrat več, kot je bila poraba v času obratovalnega monitoringa v letu 2005, že sedanje stanje pa je neznosno.

Prosilka še dodaja, da se želi z zahtevanimi informacijami seznaniti pisno, v obliki fotokopij.

Organ je dne 9. 11.  2007 izdal odločbo št. 09001-34/2007-2, s katero je:
1.    V zvezi z zahtevo prosilke pod tč. 1 prosilki posredoval okoljevarstveno soglasje št. 354-05-109/99 z dne 9. 2 1999, Ministrstva za okolje in prostor RS, Uprave za varstvo narave, Vojkova 1b, Ljubljana.
2.    Zahtevo prosilke pod tč. 2 zavrnil,
3.    V zvezi z zahtevo prosilke pod tč. 3 prosilki posredoval Poročilo o obratovalnem monitoringu emisij snovi v zrak za podjetje Energetika Preddvor d.o.o. na lokaciji Hrib 2b, 4205 Preddvor, št. Poročila CEVO-437/2005, januar 2006, Inštitut za varstvo pri delu Maribor, p.o. Center za ekologijo in varstvo okolja, Valvasorjeva ulica 73, Maribor – Priloga 1 in poročilo o prvih meritvah hrupa v naravnem in življenjskem okolju za kotlarno Energetika Preddvor d.o.o., št. spisa MH-19/03 z dne 10. junij 2003, ki ga je izdelal Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetska 12, Enota za komunalno higieno in varstvo okolja – Priloga 2,
4.    Zahtevo prosilke pod tč. 4 zavrnil,
5.    Zahtevo prosilke pod tč. 5 zavrnil,
6.    Zahtevo prosilke pod tč. 6 zavrnil,
7.    Zahtevo prosilke pod tč. 7 zavrnil,
8.    Zahtevo prosilke pod tč. 8 zavrnil,
9.    Zahtevo prosilke pod tč. 9 zavrnil,
10.     V zvezi z zahtevo prosilke pod tč. 10 prosilki posredoval Letno poročilo o nastajanju odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih za leto 2006, za Energetiko Preddvor d.o.o. – Priloga 3,
11.     zahtevo prosilke pod tč. 11 odstopil v obravnavo Ministrstvu za zdravje.

K posameznim točkam izreka je organ v odločbi podal naslednjo obrazložitev:
- k tč. 1: V postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo sta bili izdelani dve poročili o vplivih na okolje za Energetiko Preddvor d.o.o. s strani Oikos d.o.o., pridobljeno je bilo tudi okoljevarstveno soglasje št. 354-05-109/99 z dne 9. 2. 1999, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Uprava za varstvo narave, Vojkova 1b, Ljubljana. V zvezi z zahtevo prosilke pod tč. 1, v kateri je prosilka zahtevala »Dokument o ugotovitvah ARSO o ustreznosti zadevnega PVO – ja glede na veljavne zakone …« je organ prosilki z dopisi št. 35400-37/2005 z dne 23. 2. 2005 in 35400-37/2005 z dne 29. 3. 2005 že pojasnil, da tovrstnih dokumentov organ ne izdaja, ker ni pravne podlage, na osnovi katere bi jih lahko izdal. Upoštevaje navedeno je organ prosilki posredoval okoljevarstveno soglasje št. 354-05-109/99 z dne 9. 2. 1999, s katerim razpolaga.
- K tč. 2: Organ ne razpolaga z informacijami o dokazilih »….dejavnosti ARSO v zvezi z opozorilom o neustreznosti zakona, ki pri izdaji okoljevarstvenega dovoljenja dovoljuje upoštevanje emisij iz posameznega vira onesnaževanja, zanemarja pa skupne področne emisije in skupne imisije, katere so edine merodajne za izdajo dovoljenja..«
- k tč. 3: Organ je prosilki v prilogi posredoval zadnje meritve emisij snovi v zrak in zadnje meritve hrupa za energetiko Preddvor d.o.o., oboje iz evidenc, s katerimi razpolaga organ. V delu zahteve, v katerem prosilka zahteva informacijo glede novih, ažurnih meritev v zrak in meritve hrupa ob maksimalnem delovanju naprav z decidirano navedbo izkoristka zmogljivosti in ob najbolj neugodnih vremenskih pogojih, kakor to zahteva Uredba, organ še pojasnjuje, da Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 105/2005) ne zahteva takšnih vremenskih pogojev za izvajanje meritev. Tudi Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njihovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 70/96 in 45/02, v nadaljevanju pravilnik) ne zahteva takih vremenskih pogojev. Pravilnik v 9. členu zahteva, da se čas merjenja hrupa izbere tako, da meteorološke razmere zagotavljajo nespremenjeno širjenje zvoka ves čas meritev in tako hitrost vetra, da je njena komponenta v smeri od vira hrupa proti kraju imisije pretežno pozitivna. V 7. čl. pravilnika je predpisan tudi pogoj za izvajanje meritev glede na obratovalne pogoje vira hrupa, in sicer se meritve izvajajo v času, ko je obremenitev okolja s hrupom kot posledica njegove emisije največja.
- k tč. 4: V zvezi z zahtevo prosilke pod tč. 4 organ pojasnjuje, da podjetje Energetika Preddvor d.o.o. v obdobju od leta 2005, 2006 in 2007 organu ni posredovalo poročila o obratovalnem monitoringu. Organ do sedaj namreč še ni prejel vloge za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja s strani podjetja. Obstoječi viri hrupa pa imajo po 19. in 20. čl. uredbe (omenjene v prejšnji točki) rok za prilagoditev sedanjim dejanskim vrednostim kazalcev hrupa mejnim vrednostim le – teh, ki so definirane v uredbi in rok za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja do 31. 12. 2009 (v primeru, če obstoječi vir hrupa ni IPPC zavezanec). To velja tudi v primeru, če sedaj prekoračujejo mejne vrednosti kazalcev hrupa po uredbi. Podatki, ki jih mora vsebovati poročilo o obratovalnem monitoringu na podlagi 13. čl. pravilnika, so predpisani v 12. členu pravilnika in se nanašajo na vir hrupa, za katerega se opravlja monitoring in vključujejo tudi raven hrupa ozadja. Meritve se izvajajo v skladu s 7. čl. pravilnika glede obremenjenosti okolja s hrupom. Zahteve prosilke torej nimajo pravne podlage v zakonodaji, ki urejuje emisije hrupa v okolju.
- k tč. 5: Organ ne razpolaga z izjavo prosilca, da obratuje v skladu s PVO in okoljevarstvenim soglasjem.
- k tč. 6: Organ ne razpolaga s simulacijskim izračunom emisij v zrak in hrupa za predvideno porabo 13.000 ton biomase letno za Energetiko Preddvor d.o.o.
- k tč. 7: Organ ne razpolaga z izračunom potrebne višine dimnika po 17.čl. Uredbe o emisiji v zrak iz kurilnih naprav (Ur. l. RS, št. 73/94, 51/98 in dopolnila).
- k tč. 8: Organ ne razpolaga z »…dokumentom o meritvah emisij v zrak in hrupa za deponijo …«.
- k tč. 9: Organ ne razpolaga s posebno obrazložitvijo prosilca o okoljevarstvenem dovoljenju za 13.000 ton biomase. Količina odpadkov – biomase – v vrednosti 13.000 t je navedena v vlogi. Ne obstaja pravna podlaga, po kateri bi moral organ zahtevati nov PVO ali določiti vplivno območje.
- k tč. 10: Kot prilogo št. 3 je organ prosilki posredoval zahtevani dokument – Letno poročilo o nastajanju odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih za leto 2006 za Energetiko Preddvor d.o.o.
- k tč. 11: Organ je zahtevo prosilke v tem delu odstopil v obravnavo Ministrstvu za zdravje, ki je pristojno za obravnavo zahteve prosilke v tem delu.

Na odločbo organa je prosilka dne 3. 12. 2007 vložila pritožbo pri organu.  

Prosilka v pritožbi med drugim navaja, da v enem letu kot stranska udeleženka v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja na osnovi vloge Energetike Preddvor d.o.o. od organa ni prejela nobenega odgovora o upoštevanju upravičenih pomislekov, vezanih na izdajo tega dovoljenja, navedenih v zapisniku pod št. 35472-67/2005 z dne 16. 10. 2006. Prosilka meni, da je odnos organa do prizadetih krajanov in nje kot stranske udeleženke v postopku nekorekten, saj so tako Ministrstvo za okolje, kakor tudi inšpektorat in organ že od same izbire neustrezne lokacije leta 2000 in začetka obratovanja kotlovnice na biomaso leta 2002 obveščeni o okoljskih problemih, ki jih povzroča obratovanje kotlovnice bližnjim sosedom, predvsem pa o neskladju načina obratovanja z okoljevarstvenim soglasjem. Vse informacije, ki jih zahteva prosilka, so vezane na zgoraj navedeni zapisnik ustne obravnave v sklopu procesa izdaje okoljevarstvenega dovoljenja. Organu so bile pred več kot enim letom posredovane, ker se je okoljsko stanje po izgradnji kotlovnice za bližnje krajane bistveno poslabšalo in ker obratovanje ni v skladu z okoljevarstvenim soglasjem. Prosilka navaja, da informacij, katerih posredovanje ji je organ kot stranski udeleženki zavrnil, organ morda res nima, a jih je po enem letu dolžan imeti in ji jih posredovati pred izdajo okoljevarstvenega dovoljenja. V skladu s tem prosilka organ ponovno prosi za odgovor na vse točke v njeni zahtevi. V nadaljevanju prosilka navaja svoje pomisleke in k dokumentom, ki ji jih je organ posredoval pod tč. 1., 3., 4. in 10. njene zahteve, podaja vsebinske pripombe. Prosilka na koncu zaključuje, da povsem verjame navedbam organa, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, da pa vztraja, da bi organ pred izdajo okoljevarstvenega dovoljenja in eno leto po ustni obravnavi z njimi moral razpolagati in jih posredovati stranski udeleženki  - to je prosilki – na njeno zahtevo, predvsem pa jih v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja upoštevati.

Organ je pritožbo dne 19. 12. 2007 odstopil v reševanje Pooblaščencu, saj je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi. Organ pripominja, da je pritožba po njegovem mnenju neutemeljena, trditve pa so neresnične. Ni namreč res, da je organ prosilki zavrnil pridobitev vseh zahtevanih informacij, saj je iz izpodbijane odločbe razvidno, da je bilo prosilki ugodeno v treh točkah njene zahteve. Prosilka tudi sama priznava, da informacij, katerih posredovanje ji je organ zavrnil, organ nima. Njena trditev, da bi jih organ po enem letu moral imeti in ji jih posredovati pred izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, pa nikakor ne vpliva na sam postopek po ZDIJZ. Ker je bil prosilki priznan status stranske udeleženke, bo lahko vse zahtevane dokumente in listine pridobila tedaj, ko bodo te pridobljene v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja.

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ razpolaga z zahtevano informacijo, je Pooblaščenec pri organu dne 18. 3. 2008 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.  

In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

Organ je na ogledu pojasnil, da je bil prosilki v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov stranki Energetika Preddvor d.o.o. z opr. št. 35472-67/2005 priznan status stranske udeleženke. Navedeno pomeni, da ima prosilka pravico sodelovanja v postopku in s tem tudi, na podlagi 82. čl. ZUP, pravico do vpogleda v vse dokumente, ki se nahajajo v spisu pod opr. št. 35472-67/2005. Organ pri tem pojasni, da se je prosilka ves čas udeleževala postopka in da je bila prisotna tudi na zadnji javni obravnavi, na katere zapisnik se tudi sklicuje v tej zadevi. Organ še dodaja, da je prosilki že bil omogočen vpogled v predmetni spis, kot stranskemu udeležencu pa so ji bili s strani organa posredovani tudi vsi dokumenti, s katerimi organ v predmetni zadevi razpolaga. Pri tem organ še pojasnjuje, da navedeni postopek še ni zaključen, v predmetni zadevi pa tudi ni nobenih novih dokumentov, s katerimi se prosilka še ni seznanila. Organ tako vztraja pri vseh navedbah v izpodbijani določbi in zatrjuje, da drugih dokumentov, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja oz. zahteve za pojasnila prosilke, nima.

Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je Pooblaščenec organ, ki je, na podlagi 1. odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi se v konkretni zadevi spuščal v navedbe prosilke glede vsebine postopka podeljevanja okoljevarstvenega dovoljenja ter v njene navedbe, da obratovanje družbe Energetika Preddvor d.o.o. ni v skladu s predpisi na področju varstva okolja. Pooblaščenec namreč v skladu z načelom zakonitosti ne sme posredovati izven svojih pristojnosti.

Pooblaščenec  tudi ugotavlja, da se prosilka ne pritožuje iz razloga, ker bi menila, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, pa jih ne želi posredovati. V pritožbi prosilka namreč tudi sama navaja, da navedbam organa, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, povsem verjame. Prosilka se pritožuje iz razloga, ker bi po njenem mnenju organ s predmetnimi informacijami po enem letu moral razpolagati in ji jih kot stranski udeleženki v postopku posredovati, predvsem pa bi jih moral upoštevati v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja. Prosilka od organa želi, da zadevo obravnava vsebinsko in da ji posreduje odgovore na zahtevana vprašanja.

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V 1. in 2. odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
•    da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
•    da organ z njo razpolaga,
•    da se informacija nahaja v materializirani obliki.

Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).

Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav,  analizirati podatkov ali pripravljati odgovor na vprašanja, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).  

Na ogledu in camera je Pooblaščenec ugotovil, da organ z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja, ki jih postavlja prosilka, ne razpolaga. Organ namreč zatrjuje, da ni nobene pravne podlage, iz katere bi izhajala obveznost organa, da bi predmetne dokumente moral imeti. Pooblaščenec pri tem ponovno pojasnjuje, da tudi v kolikor bi takšna pravna podlaga obstajala, Pooblaščenec v okviru svojih pristojnosti organu ne bi mogel naložiti, naj določene dokumente ustvari. Pravica dostopa do informacij javnega značaja se namreč nanaša samo na dokumente, ki jih je organ že izdelal, pridobil oz. se že nahajajo v materializirani obliki.  

Na podlagi navedenega je Pooblaščenec  ugotovil, da je pritožbo prosilke potrebno zavrniti, ker ni izpolnjen kriterij materializirane oblike, saj organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga.

Ker je Pooblaščenec ugotovil, da je odločba organa pravilna, je na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP pritožbo prosilke zavrnil.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba oziroma upravni spor, pač pa je upravni spor dopusten zoper odločbo organa št. 09001-34/2007-2 z dne 9. 11 2007. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani,  Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



   Informacijski pooblaščenec:
                                   Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
                                                   pooblaščenka