Prosilec - Okrajno sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 021-86/2007
Kategorije: Osebni podatek, Tajni podatki
Datum: 05.12.2007
Številka: 021-86/2007/8
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06- uradno prečiščeno besedilo, 105/06-ZUS-1, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi………, ki jo zastopa Odvetniška družba Jernejčič Krapenc o.p.d.n.o., Tržaška 216/a, 1000 (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo opr. št.: Su 1-8/2007, z dne 25. 9. 2007 in popravni sklep opr. št.: Su 1.8/2007 z dne 19. 10. 2007 Okrajnega sodišča v Ljubljani, Miklošičeva 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba in popravni sklep odpravita.
2. Organ je dolžan prosilki v 15 (petnajstih) dneh po prejemu te odločbe omogočiti vpogled in prepis Pr vpisnika za zadevo pod opr. št.: Pr 862/2000 in vseh Pr zadev, ki so prispele na sodišče dne 2. 8. 2000, s tem, da mora na Pr vpisniku prekriti imena in priimke ter naslov pridržanih oseb.
3. Organ je dolžan prosilki v roku 15 dni od prejema te odločbe povrniti stroške postopka v višini 168,91 EUR.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je z vlogo z dne 12. 5. 2007 na organ naslovila zaprosilo za vpogled v Pr vpisnik za zadevo opr. št.: Pr 862/2000 (kasneje opr. št.: Pr 1086/2000) in prepis tistega dela vpisnika, ki se nanaša na zadevo opr. št.: Pr 862/2000 in vseh zadev, ki so prispele na sodišče dne 2. 8. 2000.
Organ je na zaprosilo prosilke odgovoril z dopisom z dne 19. 7. 2000, opr. št. Pr 1086/2000, v katerem je prosilki sporočil, da je spis Pr 862/200 oziroma sedaj Pr 1086/2000 priložen pravdnemu spisu opr. št. P 2357/2003 - III, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Organ je prosilki dovolil vpogled v spis Pr 1086/2000 v pisarni Okrožnega sodišča, po predhodnem zaprosilu. Organ pa je zavrnil prepis zadev iz Pr vpisnika, ki so prispele na sodišče dne 2. 8. 2000.
Zoper navedeni dopis organa je prosilka pri Pooblaščencu dne 27. 8. 2007 vložila pritožbo, v kateri je navedla, da bi moral organ o zahtevi prosilke odločiti z upravno odločbo. Prosilka še navaja, da je organ v dopisu zgolj navedel, da se prepis podatkov iz vpisnika ne dovoli, pri čemer svoje odločitve sploh ni obrazložil. Ker odločitev ne vsebuje razlogov za zavrnitev vpogleda in prepisa podatkov iz vpisnika, je podana absolutna bistvena kršitev postopka, ki ima za posledico kršitev prosilkine, z ustavo zagotovljene pravice do enakega varstva pravic v postopku.
Pooblaščenec je organ pozval, da mu v osmih dni sporoči, zakaj odločbe ni izdal pravočasno oz., da v tem roku prosilki omogoči dostop do zahtevanih dokumentov ali pa ji izda zavrnilno odločbo.
O zahtevi prosilke je nato organ odločil z odločbo opr. št.: Su 1-8/2007, z dne 25. 9. 2007, in s popravnim sklepom opr. št.: Su 1.8/2007 19. 10. 2007, s katerima je zahtevo prosilke za pridobitev podatkov v vseh zadevah, ki so na sodišče prispele dne 2. 8. 2000, zavrnil.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da prosilka v dopisu ni točno navedla, katere zadeve bi rada pregledovala, navedla je zgolj zadeve z dne 2. 8. 2000. Organ je največje okrajno sodišče v državi, kjer dnevno prejmejo več kot tisoč raznih vlog, od tega jih je več kot sto novih zadev, kjer gre za prvi procesni akt. Navedba prosilke, katere zadeve želi pogledati, ni bila jasna. Šele iz pritožbe na Pooblaščenca je bilo organu jasno, da je želela prosilka vpogledati v zadeve, ki so vpisane v Pr vpisnik in so prispele na isti dan kot njena, saj je vložila tožbo za odškodnino zaradi protipravnega odvzema prostosti in med drugim zatrjuje tudi kršenja pravice do zakonitega sodnika v postopku neprostovoljnega-pridržanja v psihiatrični organizaciji po določbah Zakona o nepravdnem postopku
(Ur. l. SRS, št. 30/1986 (20/1988 - popr.), RS, št. 87/2002-SPZ, 131/2003 Odl.US: U-I-60/03-20, v nadaljevanju ZNP).
Organ nadaljuje, da je v 72. čl. ZNP določeno, da so postopki, v katerih se odloča o pridržanju oseb v psihiatričnih organizacijah, tajni. Organ je prosilki dovolil vpogled v spis, ki se nanaša nanjo, ni pa ji dovolil vpogleda v zadeve, ki se nanašajo na druge, za katere je bilo tega dne predlagano pridržanje in je zato izdal delno zavrnilno odločbo (26.čl. ZDIJZ). Določba 1. in 3. točke 1. odst. 6. člena ZDIJZ določa, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen ter če gre za osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Navedba priimka in osebe, poleg še drugih podatkov kot npr. datum rojstva, prebivališče, stanje duševnega zdravja itd., so v skladu z določbami Zakona o varstvu podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) osebni podatki in so navedeni v vlogah, na podlagi katerih so bili zoper posameznike uvedeni pridržalni postopki po določbah ZNP in katere želi pregledovati prosilka (tako tudi informacijska pooblaščenka v odločbi št. 021-86/2006/6 z dne 22. 12. 2006- "podatki o imenih in priimkih ter naslovih strank so nedvomno osebni podatki"). Organ meni, da gre v zadevah pridržanja za izjemno občutljive zadeve, kjer je potrebno varstvo osebnih podatkov strogo upoštevati in tako ni mogoče stranki dovoliti, da pregleduje zadeve, ki so v zvezi s pridržanjem omenjenega dne prispele na sodišče in se tako de facto seznani z dejstvom, za koga vse je bilo predlagano pridržanje v psihiatrični bolnišnici zaradi duševne bolezni ali motnje, ki je takšna, da pomeni nevarnost za njih same ali za okolico.
Po mnenju organa, glede na vse zgoraj navedeno, interes prosilke, da izve, katere zadeve so bile dne 2. 8. 2000 vložene na sodišče, ni močnejši, kot varovanje osebnostne integritete vseh oseb, za katere je bilo navedenega dne predlagano pridržanje. Meni tudi, da je pravica do varstva zasebnosti (podatkov o duševnem zdravju) strank, za katere je bilo predlagano pridržanje, v konkretnem primeru močnejša od pravice prosilke do informacije javnega značaja. Morebitna škoda, ki bi tem strankam v primeru razkritja, da so bili prisilno hospitalizirani v psihiatrični bolnišnici, lahko nastala (izguba delovnega mesta, stigmatizacija okolice, duševne bolečine ob manipuliranju z njihovo duševno intimo, itd.), je mnogo večja, kot bi nastala prosilki, če tega podatka ne pridobi. Iz odločbe Pooblaščenca št. 021-52/2006/3 in št. 021-57/2006/3, obe z dne 27. 7. 2006 izhaja, da namen oziroma interes prosilca ni relevanten in ne spremeni varovanega osebnega podatka v informacijo javnega značaja. Izjema iz 3. odst. 6. čl,. ZDIJZ, ki dopušča posredovanje osebnega podatka, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke povezane z opravljanjem javne funkcije, pa v tem primeru ne pride v poštev, saj pri tem, katere zadeve so dne 2. 8. 2000 prispele na sodišče, ne gre ne za vprašanje javnih financ in ne za podatke, ki bi bili povezani z opravljanjem javne funkcije kot take (npr. ime sodnika).
Zoper navedeno odločbo in sklep organa je prosilka pri organu vložila pritožbo dne 1. 10. 2007 in dne 5. 11. 2007. V pritožbi z dne 1. 10. 2007 je prosilka navedla, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita, zato je predlagala, da pritožbeni organ izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevi prosilke v celoti ugodi in organu naloži, da je dolžno prosilki naslednji dan po prejemu te odločbe omogočiti vpogled v Pr vpisnik za leto 2000 ter ji zagotoviti prepis ali ji omogočiti fotokopiranje podatkov iz Pr vpisnika za leto 2000, in sicer za zadevo opr. št: Pr 862/2000 in za vse druge pridržalne zadeve, za katere je organ prejel obvestila o pridržanju dne 02.08.2000 ter tudi prepis letnega razporeda sodnikov na nepravdnem oddelku Okrajnega sodišča v Ljubljani za leto 2000 ter ji povrniti stroške predmetnega upravnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila. Prosilka nadalje povzame potek postopka od vložitve zahteve do izdaje izpodbijane odločbe in nadaljuje, da prosilka izkazuje pravni interes za pridobitev zgoraj navedenih podatkov z vodenim pravdnim postopkom zaradi plačila odškodnine zaradi nezakonitega pridržanja v Psihiatrični kliniki Ljubljana, ki se vodi pod opr. št: 1 P 509/2004 pri Okrožnem sodišču v Kranju, v katerem kot trditveno podlago tožbe navaja tudi, da ji v postopku o pridržanju opr. št.: Pr 862/2000 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani ni sodil zakoniti sodnik. Organ z izpodbijano odločbo ni odločil o zahtevku prosilke, saj je odločal o zahtevi za pridobitev podatkov o vseh zadevah, ki so na organ prispele dne 2. 8. 2008, česar prosilka sploh ni zahtevala, medtem ko o zahtevi prosilke za pridobitev podatkov iz Pr vpisnika za zadeve za leto 2000 sploh ni odločil. Glede na navedeno je podana absolutno bistvena kršitev med identiteto zahtevka in izrekom izpodbijane odločbe, in je izpodbijana odločba zgolj iz tega razloga nezakonita. Prosilka je glede na navedeno predlagala, da pritožbeni organ izpodbijano odločbo razveljavi in sam odloči o zahtevi prosilke, podani v pritožbi, naslovljeni na Pooblaščenca. V zvezi z razlogi izpodbijane odločbe, da varovanje osebnostne integritete vseh oseb, za katere je bilo dne 2. 8. 2000 predlagano pridržanje, zahteva močnejše pravno varstvo kot interes prosilke, da izve katere zadeve so bile dne 02.08.2000 vložene na sodišče, pa prosilka poudarja, da navedeni podatek nujno potrebuje zaradi uveljavitve pravice do rehabilitacije in odškodnine zaradi storjenega nezakonitega posega države v osebno svobodo in osebno varnost. Poseg v osebno svobodo je najhujši možni poseg države v integriteto posameznika, zato se prosilka ne more strinjati, da varovanje osebnostne integritete vseh oseb, za katere je bilo navedenega dne predlagano pridržanje, zahteva močnejše varstvo, še posebej, ker je bila ta pravica vsem osebam, pridržanim navedenega dne, že kršena s tem, ker so se morale nahajati v isti sobi Psihiatrične klinike in so vsaj na videz bile izpostavljene druga drugi proti svoji volji, saj jim ni bila dana možnost, da se ne nahajajo v istem prostoru. Organ se povsem neutemeljeno sklicuje na tajnost postopka iz 72. člena ZNP, saj prosilka ni zahtevala vpogleda v nepravdne spise. Tudi sicer pa nepravdni spisi niso označeni s tisto stopnjo tajnosti, ki bi v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja opravičevala absolutno omejitev vpogleda v podatke Pr vpisnikov sodišč. Prosilka citira 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, 2. odst. 5. čl. ZDIJZ in 6. čl. ZDIJZ, kjer so opredeljene izjeme. V skladu z XIII. Poglavjem sodnega reda, ki ureja vpisnike in pomožne knjige, sodišča zaradi evidence zadev, ki jih obravnavajo, vodijo na predpisanih obrazcih vpisnike in pomožne knjige, določene s sodnim redom. V primeru, ko se vpisniki in pomožne knjige vodijo s podporo računalnika, jih sodišču ni treba voditi na predpisanih obrazcih, vendar pa morajo računalniško podprti vpisniki in pomožne knjige vsebovati vse predpisane podatke ter biti programsko urejeni po določbah sodnega reda. Podatki iz vpisnikov so tudi podlaga za statistična in druga poročila. Pri vpisu prvega pisanja v vpisnik se izpolnijo ustrezni stolpci v vpisniku. Pri vpisu nujne zadeve se to z ustrezno kratico oziroma štampiljko označi pred zaporedno številko vpisa (npr. pripor, motenje posesti in podobno). Stolpec 3 v posameznih vpisnikih je predviden za vpis preiskovalnega sodnika, senata, sodnika posameznika oziroma sodnika poročevalca v pritožbenih zadevah ali vloženih zahtevah za izredno pravno sredstvo. V vseh primerih pa se v ta stolpec s svinčnikom vpiše priimek sodnika, ki mu je zadeva dodeljena v reševanje. V stolpcu za pripombe vpisnikov se poleg zaznamkov, ki so predpisani pri posameznih vpisnikih, s črnilom vpisujejo tudi zaznamki o združitvi, izločitvi oziroma priložitvi spisov, datum predložitve spisa pritožbenemu sodišču in datum vrnitve spisa, označba spisa, če je zadeva prenesena iz drugega vpisnika, odstop zadeve v pristojno poslovanje drugemu sodišču ali prejem zadeve v pristojno poslovanje od drugega sodišča, dovolitev vrnitve v prejšnje stanje z datumom pravnomočnosti sklepa in označbo novega spisa, dovolitev začasne odredbe z datumom sklepa, dovolitev prekinitve postopka z datumom sklepa, datum razširitve postopka ipd. Ti zaznamki so naslednji: npr. pri P 10/94: Združen s P 100/93 oziroma pri P 100/93: Pridružen P 10/94; pri P 10/94: Izločen iz P 100/93 oziroma pri P 100/93 pri osebi, za katero je zadeva izločena: Izločeno v P 10/94; Pritožba, izredno pravno sredstvo, predložena dne ......vrnjena dne ......; pri Pl 15/94: Preneseno v P 10/94 oziroma pri P 10/94: Preneseno iz Pl 15/94; Dne ..... odstopljeno ......... sodišču v ........; pri dovolitvi obnove postopka: Na novo vpisano pod ........ in pri novem vpisu: Na novo vpisana zadeva ........; enako, če je dovoljena vrnitev v prejšnje stanje ali razveljavljena odločba prve stopnje; Dne ....... sklep o dovoljeni začasni odredbi; Dne ........ sklep o prekinitvi postopka. V stolpec za pripombe se lahko vpisuje tudi druge zaznamke, za katere niso predvideni vpisi v posameznih stolpcih, če sodišče meni, da so mu potrebni. V stolpec za pripombe se vpišejo tudi razni začasni zaznamki, kot so npr. roki, kroženje spisa, začasna priložitev spisa itd., predpisani v posameznih določbah tega sodnega reda. Začasni zaznamki se vpišejo s svinčnikom in se zradirajo, ko postanejo brezpredmetni. Zaradi ugotovitve dejstva, ali je bila zadeva prosilke v postopku, ki se je vodil pod opr. št: Pr 862/2000, dodeljena zakonitemu sodniku v skladu z Zakonom o sodiščih (Ur. l. RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZS) in Sodnim redom (Ur. l. RS, št. 17/1995 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Sodni red) prosilka nujno potrebuje zahtevane podatke. Na podlagi podatkov iz vpisnika bi se lahko prosilka seznanila tudi z drugimi pomembnimi podatki, ki jih je sodišče dolžno voditi, ki bi jih lahko uporabila v pravdnem postopku zaradi plačila odškodnine, saj je zapisnik o naroku, ki naj bi ga opravilo sodišče, ki se nahaja v sodnem spisu, očitno ponarejen. Podatki iz vpisnika, ki se nanašajo na zadevo opr. št: Pr 826/2000, predstavljajo osebne podatke prosilke, zato ji jih je sodišče dolžno zagotoviti na podlagi določb III. poglavja ZVOP-1, ki ureja pravice posameznika do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj, podatke iz vpisnika Pr, ki se nanašajo na vse zadeve, prispele na sodišče dne 2. 8. 2000 pa prosilka tudi nujno potrebuje, saj bo zgolj na podlagi teh podatkov lahko ugotovila, ali je njeno zadevo obravnaval zakoniti sodnik. Organ v razlogih izpodbijanega sklepa ne navaja razlogov, zakaj prosilki ne dovoli, da se seznani s podatki iz vpisnika, ki se nanašajo na njeno zadevo, zaradi česar je podana absolutno bistvena kršitev pravil postopka, saj izpodbijana odločba o odločilnih dejstvih sploh nima razlogov. V skladu s 73. členom Sodnega reda podatke o stanju zadeve, kot izhajajo iz vpisnika, daje strankam in drugim upravičenim osebam vpisničar ustreznega vpisnika v sodni pisarni v času uradnih ur. Stranki ali upravičeni osebi se z dovoljenjem predsednika sodišča oziroma sodnika, ki zadevo obravnava, lahko izda potrdilo o dejstvih, ki so razvidna iz vpisnika oziroma spisa. Zgoraj navedena zakonska določba posameznikom zagotavlja pravico, da se seznani s podatki iz vpisnika, ta pravica pa je posameznikom zagotovljena tudi na podlagi 30. člena ZVOP-1. Pravico do seznanitve podatkov iz vpisnika pa posameznik lahko uresničuje tudi neposredno na podlagi 1. odstavka 15. člena ustave zaradi uresničitve pravice do zakonitega sodnika iz 23. člena Ustave in pravice do varstva osebnih podatkov iz 38. člena ustave. V skladu s 15. členom Ustave je z zakonom mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine. Človekove pravice in temeljne svoboščine so omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ta ustava. Zagotovljeni sta sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posledice njihove kršitve. Nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri. Prosilka poudarja, da se v Pr vpisnik ne vpisujejo podatki o zdravstvenem stanju pridržanih oseb, zato zaradi uresničitve pravice prosilke, ki je bila predlagana, ne more priti do škode zaradi razkritja podatkov o zdravstvenem stanju pridržanih oseb. V vpisnik se vpisujejo zgolj imena in priimki posameznikov, na podlagi katerih pa posameznika brez drugega identifikacijskega znaka ni mogoče identificirati brez drugih znanih dejavnikov, ki so značilni zanj. Tudi sicer je pri koliziji ustavnih pravic posameznikov v skladu z načelom sorazmernosti treba tehtati, ali je zaradi uresničitve pravice do varstva osebnih podatkov ostalih pridržanih oseb potrebno prosilki v celoti omejiti pravico do seznanitve s podatki iz vpisnika ali pa se lahko brez nevarnosti za kršitev pravice do zasebnosti ostalih pridržanih oseb z delnim dostopom prosilki posreduje podatke iz vpisnika za uresničitev njenih ustavnih pravic do rehabilitacije in povračila škode zaradi protipravnega odvzema prostosti, s tem, da se ji zagotovi delni izpis iz vpisnika Pr za zadeve, ki so prispele na sodišče dne 2. 8. 2000, iz katerih bo razvidna zaporedna št. zadeve, datum prejema zadeve, ime sodnika, ki mu je zadeva dodeljena ter vsaj nekaj prvih črk imena in priimka pridržane osebe, tako da osebe ne bo mogoče identificirati, bo pa mogoče ugotoviti, ali so bile zadeve najprej razvrščene po abecednem redu začetnic priimkov oziroma imen strank ali udeležencev, zoper katere je vložen procesni akt ter dodeljene sodnikom upoštevaje abecedni red začetnic priimkov sodnikov. Uresničevanje pravic prosilke je vsekakor mogoče zagotoviti brez nevarnosti za zasebnost drugih pridržanih oseb v skladu s 7. členom ZDIJZ z delnim dostopom.
Prosilka zaključuje, da so, glede na zgoraj navedeno, nepravilni tudi zaključki organa, da v konkretnem primeru ne gre za podatke, ki bi bili povezani z opravljanjem javne funkcije kot take. V predmetni zadevi je prosilka zahtevala vpogled v vpisnik ravno zaradi ugotovitve dejstva, ali je njeno zadevo obravnaval zakoniti sodnik, o čemer bi se lahko prepričala zgolj na podlagi podatkov iz vpisnika. Imena sodnikov v vpisniku si morajo slediti po abecednem redu. Glede na navedeno gre ravno za podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije. zaradi česar prosilki vpogleda v zahtevane podatke v nobenem primeru ni dopustno omejevati. Izpodbijana odločba tudi nima razlogov o tem, zakaj organ prosilki ne posreduje letnega razporeda sodnikov na Nepravdnem oddelku Okrajnega sodišča v Ljubljani za leto 2000. Prosilka še poudarja, da o njeni zahtevi ni odločila pooblaščena oseba z zakonom. V konkretnem primeru je v skladu z ZS in Sodnim redom (Iex specialis), ki je v razmerju do ZDIJZ specialen predpis, za zadeve sodne uprave in izdajo potrdil o dejstvih iz vpisnika pooblaščen predsednik sodišča in ne sekretarka sodišča.
V pritožbi z dne 5. 11. 2007 pa je prosilka, glede na popravni sklep organa, umaknila pritožbo v delu, v katerem je organu očitala absolutno bistveno kršitev zaradi neskladja med identiteto zahtevka, ki se je nanašal na zadevo iz leta 2000 in izrekom odločbe, ki se je nanašal na zadeve iz leta 2008, saj je bila ta napaka s popravnim sklepom odpravljena. V preostalem delu pa je prosilka v celoti vztrajala pri pritožbi, ki jo je organ prejel dne 1. 10. 2007.
Organ je pritožbo prosilke z dne 1. 10. 2007 z dopisom z dne 3. 10. 2007, opr. štev. Su 1-8/2007 s prilogami, na podlagi 1. odstavka 245. čl ZPP, poslal v odločanje Pooblaščencu. Prav tako je odstopil v reševanje Pooblaščencu tudi pritožbo prosilke z dne 5. 11. 2007.
Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja, je Pooblaščenec v prostorih organa opravil ogled in camera dne 20. 11. 2007.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnica oz. prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Organ je z izpodbijano odločbo in s popravnim sklepom odločil o zahtevi prosilke z dne 12. 5. 2007, zato je pritožba prosilke zoper odločbo in popravni sklep organa dovoljena samo v tem delu. Prosilka je namreč v pritožbi svojo zahtevo spremenila oz. razširila, saj je poleg dokumenta, navedenega v zahtevi z dne 12. 5. 2007, zahtevala tudi prepis letnega razporeda sodnikov na nepravdnem oddelku organa za leto 2000. V tem delu pritožbe gre torej za novo zahtevo, o kateri organ sploh še ni odločil.
Ker je Pooblaščenec pritožbeni organ, pritožba pa je dovoljena le v delu, ki se ujema z zahtevo, saj s pritožbo zahteve ni mogoče razširjati, je Pooblaščenec izpodbijano odločbo lahko preizkusil le glede informacij, ki jih je prosilka zahtevala s pisno zahtevo z dne 12. 5. 2007 in glede katerih ji je bil dostop zavrnjen.
Po pregledu s strani organa posredovanega spisa, Pooblaščenec ugotavlja, da je predmet presoje in odločitve v tej zadevi vpogled in prepis Pr vpisnika za zadevo pod opr. št.: Pr 862/2000 (kasneje opr. št. Pr 1086/2000) in vseh Pr zadev, ki so prispele na sodišče dne 2. 8. 2000.
1. Uradna oseba, pristojna za posredovanje informacij javnega značaja
Ker prosilka v pritožbi organu očita, da zadeve ni obravnavala pooblaščena oseba v skladu z ZS in Sodnem redu, ki je v razmerju do ZDIJZ specialni predpis in zatrjuje, da bi moral o njeni zahtevi odločati predsednik sodišča, Pooblaščenec opozarja, da ZS in Sodni red z ZDIJZ nista v razmerju lex specialis v tistem delu, v katerem ne urejata iste pravice kot ZDIJZ. ZDIJZ namreč ureja pravico vsakogar, da dostopa do različnih dokumentov - informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci, med tem ko ZS in Sodni red urejata delovanje in notranjo organizacijo organa. Gre za povsem različna pravna področja. Zato je organ ravnal povsem pravilno, ko je o zahtevi prosilke, v postopku dostopa do informacij javnega značaja, odločala uradna oseba, ki jo je organ določil v skladu z 9. čl. ZDIJZ. Za dostop do informacij javnega značaja je tako uradna oseba v postopku odločanja zavezana k uporabi določb ZDIJZ, v skladu s 15. čl. ZDIJZ pa je za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, dolžna uporabljati določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ne pa določbe, ki jih je navajala prosilka.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. odstavku 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, torej tudi vseh sodišč kot državnih organov, ne le državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. čl. informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
1. odst. 1. čl. ZS določa, da sodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo sodniki na sodiščih, ustanovljenih s tem ali z drugim zakonom. V 1. odst. 82. čl. istega zakona pa je določeno, da z namenom učinkovitega vodenja in preglednosti sodnih zadev, zaradi njihove evidence ter za statistično poročanje, sodišča vodijo vpisnike, imenike in pomožne knjige, ki vsebujejo osebne in druge podatke iz spisov. Iz navedenega izhaja, da vodenje vpisnika predstavlja del javnopravnih nalog organa in s tem spada v njegovo delovno področje.
Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani dokument obstaja, da organ z njim razpolaga in da zahtevana informacija izvira iz delovnega področja organa, zato vpisniki oz. podatki iz vpisnikov izpolnjuje vsa merila za informacijo javnega značaja, ki izhajajo iz 4.čl. ZDIJZ. Podatki, vpisani v vpisnik, predstavljajo delovno področje sodišč na podlagi že citirane določbe 1.odst. 82.čl. ZS. Poleg tega tudi ZDIJZ v 4. členu med oblikami informacij izrecno navaja evidenco. To pomeni, da gre za informacije javnega značaja tudi takrat, kadar se te nahajajo v obliki evidence. Podano je tudi tretje merilo za informacijo javnega značaja, in sicer, da so vse informacije, vpisane v vpisnik, pridobljene od drugih oseb oziroma jih sodišče izdelalo samo ali v sodelovanju z drugimi.
3. Ogled in camera na podlagi 11. čl. ZInfP
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in vpogleda v vsebino zahtevanega dokumenta je Pooblaščenec dne 20. 11. 2007 v pristojnosti pooblaščene osebe pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. čl. ZInfP. Določilo 11. čl. ZInfP določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesna dejanja v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. čl. ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ogled se je nanašal na dokumente, povezane z informacijami, ki jih je prosilec zahteval.
Na ogledu in camera je Pooblaščenec vpogledal v Pr vpisnik, ki je premet obravnavane zadeve, da bi se seznanil z vsebino, ki se v Pr vpisniku vodi. Pooblaščenec ugotavlja, da se v Pr vpisniku vodijo naslednji podatki: sodnik, številka zadeve, datum prejema, osebno ime in prebivališče pridržane osebe, sprejem v zavod: datum in komisijski pregled, odločba o pridržanju, podaljšanje pridržanja, pritožbeni postopek: datum vložitve pritožbe in kdo jo je vložil, odločba pritožbenega sodišča: datum, označba zadeve in način rešitve, obvestilo centra za socialno delo in pristojnega sodišča, pripombe: kdaj je zadeva predložena na višje sodišče in kdaj je vrnjena z novo številko.
4. Načelo prostega dostopa po ZDIJZ
Prosilka v pritožbi izkazuje pravni interes za pridobitev zgoraj navedenih podatkov z vodenim pravdnim postopkom zaradi plačila odškodnine zaradi nezakonitega pridržanja v Psihiatrični kliniki Ljubljana, ki se vodi pod opr. št: 1 P 509/2004 pri Okrožnem sodišču v Kranju, v katerem kot trditveno podlago tožbe navaja tudi, da ji v postopku o pridržanju opr. št.: Pr 862/2000 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani ni sodil zakoniti sodnik. Zaradi navedenega Pooblaščenec pojasnjuje, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. čl. ZDIJZ). Po tej določbi so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi 3. odst. 17. čl. ZDIJZ, po kateri prosilki ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prosilkin namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje, za rešitev njene pritožbe ni pravno relevanten. Pooblaščenec je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilki. Prosilkin interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni.
Na tem mestu Pooblaščenec poudarja, da glede na navedeno pojmovanje v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosilki ni mogoče omogočiti seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Seznanitev z osebnimi podatki, ki se nanašajo nanjo, je namreč urejena po postopku, določenem v III. poglavju ZVOP-1 in predstavlja povsem drugo pravno podlago za pridobitev podatkov. Poleg tega prosilka od organa ni zahtevala seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, temveč zgolj dostop do informacij javnega značaja.
5. Izjema po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ se v izpodbijani odločbi opira na izjemo po 1. in 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, na podlagi katere lahko organ prosilki zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen ter če gre za osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
5.1. izjema po 1. točki 1. odst. 6.čl. ZDIJZ
Določba 1. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ predstavlja prvo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Takšna izjema je odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Zakon, ki v pravnem redu Republike Slovenije ureja tajne podatke, je Zakon o tajnih podatkih (Ur. l. RS, št. 50/2006-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZTP). Iz tega izhaja posledica, da če nek dokument ni opredeljen oziroma označen kot tajen na podlagi in v skladu z ZTP, organ zavezanec po ZDIJZ ne more zavrniti dostopa do informacije, sklicujoč se na izjemo iz 1. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ, četudi bi razkritje določenega podatka lahko ogrozilo javno varnost, obrambo države, zaupnost njenih mednarodnih odnosov ali zaupnost obveščevalne in varnostne dejavnosti državnih organov. V ZTP je področje določanja, varovanja in dostopnosti javnih podatkov urejeno enotno, celovito in za vse državne organe enako. S strogim načinom določanja podatkov za tajne se namreč preprečuje zloraba instituta tajnosti podatka za prikrivanje različnih nepravilnosti in nezakonitosti v organih. Pri obravnavanju pritožbe je tako bistvenega pomena, ali zahtevani dokument izpolnjuje pogoje, ki jih za določitev podatka kot tajnega narekuje ZTP.
Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni in formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.
Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni naslednji trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene o možnih škodljivih posledicah, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. čl. ZTP).
Upoštevajoč navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru ni podana izjema iz 1. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ. Že na prvi pogled je namreč očitno, da se zahtevani podatki ne nanašajo na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS oziroma na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje. V izpodbijani odločbi se je organ sicer skliceval na določbo 72. čl. ZNP, po kateri so postopki, v katerih se odloča o pridržanju oseb v psihiatričnih organizacijah, tajni, vendar predmet presoje v obravnavanem primeru ni dokument, ki bi bil del tega postopka, temveč je v presoji Pr vpisnik, katerega namen je učinkovito vodenje in preglednost sodnih zadev, zaradi njihove evidence ter za statistično poročanje. Pr vpisnik pa kot tak ni opredeljen kot tajen, kar pomeni, da ni podan ne materialni, ne formalni kriterij za opredelitev podatka kot tajnega, zato je sklicevanje organa na izjemo iz 1. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ neutemeljeno.
5.2. izjema po 3. točki 1. odst. 6.čl. ZDIJZ
Pooblaščenec je nadalje presojal, ali je podana izjema po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, na katero se sklicuje organ in ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo ZVOP-1.
Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec je pri vpogledu v Pr vpisnik ugotovil, da vsebuje osebne podatke, in sicer ime in priimek, ter naslov pridržane osebe, v povezavi s podatkom, da je zoper navedeno osebo bil uveden postopek o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah. V Pr vpisnik se namreč vpisujejo postopki, ki se vodijo na podlagi postopka o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah, ki ga ureja 7. poglavje ZNP. V postopku o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah ali v drugih organizacijah ali oddelkih organizacij, ki so namenjeni psihiatričnim bolnikom (v nadaljnjem besedilu: zdravstvena organizacija), odloča sodišče o pridržanju osebe v zdravstveni organizaciji v zaprtem oddelku, če je zaradi narave duševne bolezni ali duševnega stanja osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja ali preprečijo stiki z zunanjim svetom, ker ogroža svoje življenje ali življenje drugih ljudi, ali povzroča hudo škodo sebi ali drugim. V postopku o pridržanju je javnost izključena. Sodišče pa opozori tiste, ki sodelujejo v postopku, da so dolžni varovati kot tajnost vse, kar izvedo v postopku in na posledice kršitve tajnosti. Predmet obravnavane zadeve sicer ni dokument, ki bi bil del samega postopka, pa vendar že vpis v Pr vpisnik predstavlja občutljiv osebni podatek v skladu z 19. točko 6. čl. ZVOP-1, saj je nedvomno povezan z zdravstvenim stanjem pridržane osebe, ki je vpisana v Pr vpisniku. Ne glede na to, da se v sam vpisnik ne vpisuje diagnoze bolezni, že samo dejstvo, da se je zoper določeno osebo uvedel postopek o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah, predstavlja varovan občutljiv osebni podatek. Občutljivi osebni podatki predstavljajo posebno kategorijo osebnih podatkov, ki posega v »globino« razkrivanja posameznikove osebnosti in so najsubtilnejša kategorija osebnih podatkov. Poseg vanje pomeni poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti. Občutljivi osebni podatki so v 19. točki 6. člena ZVOP-1 našteti taksativno, in ne primeroma. Ker zaradi občutljivosti potrebujejo posebno varstvo in zaščito ter omejitve dopustne obdelave, je v osmih točkah 13. člena ZVOP-1 taksativno določenih osem pravnih podlag, ki dopuščajo obdelavo občutljivih osebnih podatkov. Občutljivi osebni podatki se torej lahko obdelujejo zgolj in samo v osmih, taksativno določenih primerih.
Na podlagi navedenega, Pooblaščenec ugotavlja, da Pr vpisnik, ki ga vodi organ, skupaj z imenom in priimkom, ter naslovom pridržane osebe, vsebuje varovane občutljive osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Ni mogoče pritrditi prosilkini navedbi, da je v tem primeru potrebno dati prednost njeni pravici do varstva osebne svobode in ustavni pravici do rehabilitacije in povračila škode zaradi protipravnega ravnanja. Kot je bilo že pojasnjeno, gre v obravnavanem vpisniku za občutljive osebne podatke, saj gre za podatke o zdravstvenem stanju oseb, ki bi lahko bile zaradi podatka o osebnem imenu in naslovu stalnega prebivališča določljive brez nesorazmernega napora, velike porabe časa ali velikih stroškov. Poudariti velja, da v tem primeru ne gre za tehtanje med pravico prosilke do varstva osebne svobode in ustavni pravici do rehabilitacije in povračila škode zaradi protipravnega ravnanja in pravicami drugih oseb do varstva osebnih podatkov, ker se v postopku dostopa do informacij javnega značaja ne izhaja iz individualne pravice vsakokratnega konkretnega prosilca, temveč iz pravice vsakogar, da izve za informacijo javnega značaja in pravico do varstva osebnih podatkov. V tem primeru Pooblaščenec ocenjuje, da je potrebno pravico do varstva osebnih podatkov glede podatkov v Pr vpisniku zaščititi pred prostim dostopom. Kot brezpredmetno je zato treba ovreči prosilkino navedbo, da je bila zaradi pridržanja v istem prostoru s temi osebami že seznanjena, saj navkljub temu ni pridobila njihovih osebnih podatkov; tovrstna seznanitev tudi ne more upravičiti njene pravice do pridobitve njihovih osebnih podatkov zlasti iz razloga, ker individualne izkušnje prosilke v tem postopku niso pravno relevantne.
6. Institut delnega dostopa in pomen zaupnosti po določilu 7. člena ZDIJZ
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanem dokumentu, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilki omogočiti delni dostop da zahtevanega dokumenta.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. čl. ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilko z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do zahtevanega dokumenta, ne da bi s tem posegli v varovane občutljive osebne podatke. Z izbrisom imena in priimka ter naslova pridržane osebe, se namreč onemogoči prepoznavnost in določljivost posameznika, ter seveda tudi stik s posameznikom. Občutljiv osebni podatek, ki iz Pr vpisnika izhaja, to je podatek, da je bila določena fizična oseba pridržana v psihiatrični organizaciji, s tem postane anonimiziran, kar pomeni, da je identifikacijo posameznika onemogočena. Z anonimizacijo se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika, občutljivi osebni podatki pa izgubijo naravo svoje subtilnosti (več o tem glej Zakon o varstvu osebnih podatkov s komentarjem, urednica in redaktorica Nataša Pirc Musar, Ljubljana 2006, komentar k 13. čl. ZVOP-1). Naštete osebne podatke je treba izvzeti iz prostega dostopa v celoti, saj niso povezani z opravljanjem sodnikove javne funkcije v smislu 3. odst. 6. čl. ZDIJZ; podatek, ki je povezan z opravljanjem te funkcije, je v tem primeru označba sodnika, iz katere je razvidno, na kakšen način so bile zadeve sodnikom dodeljene oziroma, ali so bile dodeljene v skladu s Sodnim redom, letnim razporedom dela sodnikov na tem oddelku ter seznamom dežurstev.
7. Zaključek
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilke ugodil ter na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka odločbe. Organ je prosilki dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer ji je dolžan omogočiti vpogled in prepis Pr vpisnika za zadevo pod opr. št.: Pr 862/2000 in vseh Pr zadev, ki so prispele na sodišče dne 2. 8. 2000, s tem, da mora na Pr vpisniku prekriti imena in priimke ter naslov pridržanih oseb. Organ je dolžan prosilki povrniti tudi stroške postopka v višini 168,91 EUR.
8. Stroški postopka
Prosilka je po pooblaščencu v pritožbi z dne 28. 9. 2007 in s pritožbo zoper popravni sklep z dne 02.11.2007 priglasila naslednje stroške:
- prejem, pregled izpodbijane odločbe 50 točk
- poročilo stranki 50 točk
- sestava pritožbe 250 točk
- materialni stroški 2%
- 20% DDV na priznani stroškovnik;
- pregled popravnega sklepa 50 točk
- sestava pritožbe 50 točk
- materialni stroški 2%
- 20% DDV na priznani stroškovnik.
113. čl. ZUP določa, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglasi, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel (I. odst.). Če se je postopek začel po uradni dolžnosti, gredo stroški v breme stranke, če se je postopek končal za stranko neugodno, ali če se v postopku izkaže, da ga je ta povzročila s svojim protipravnim ravnanjem. Če se je postopek končal za stranko ugodno, gredo stroški v breme organa, razen osebnih stroškov stranke (stroški za njen prihod, izgubo časa in zaslužka) (II. odst.). V I. odst. 114. čl. ZUP pa je določeno, da če je v postopku udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi si interesi, krije stroške stranka, ki je povzročila postopek, pa se je ta končal v njeno škodo. Če je v takem primeru katera od strank deloma zmagala s svojim zahtevkom, trpi del stroškov v sorazmerju s tistim delom svojega zahtevka, s katerim ni zmagala. Če v postopek vstopi stranski udeleženec, krije svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel. Če pa je s svojim zahtevkom uspel, krije stroške stranka, na zahtevo katere se je postopek začel, razen osebnih stroškov.
Iz navedenih določb izhaja zaključek, da prosilec, kot edina stranka v postopku dostopa do informacij javnega značaja, ni upravičen do povrnitve stroškov postopka, saj se je postopek začel na njegovo zahtevo, na podlagi I. odst. 113. čl. ZUP pa gredo stroški v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Vendar pa Pooblaščenec meni, da takšna razlaga določb ZUP v primerih, ko organ prosilcu zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrne, prosilec pa naknadno s pritožbo uspe, ni v skladu z namenom postopka dostopa do informacij javnega značaja. Namen ZDIJZ, kot izhaja iz 2. člena, je namreč zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V kolikor bi prosilcem odrekli pravico do povrnitve stroškov zastopanja v pritožbenem postopku tudi v primerih, ko s pritožbo uspejo, bi s tem prosilce odvrnili od vlaganja pritožb zoper zavrnilne odločbe zavezanih organov. Pooblaščenec ocenjuje, da je situacija v postopku dostopa do informacij javnega značaja na drugi stopnji podobna situaciji, ki jo v zvezi s povrnitvijo stroškov ureja 114. čl. ZUP. V pritožbenem postopku pred Pooblaščencem sta namreč z nasprotujočima si interesoma udeležena organ prve stopnje na eni in prosilec na drugi strani. Organ prve stopnje teži k nerazkritju zahtevanih dokumentov oziroma podatkov, prosilec pa k njihovemu razkritju. Zaradi tega je po mnenju Pooblaščenca v primerih, ko prosilec v postopku dostopa do informacije javnega značaja s pritožbo uspe, potrebno pri odmeri stroškov postopka analogno uporabiti določbo I. odst. 114. čl. ZUP in ob upoštevanju načela uspeha prosilcu priznati stroške, ki jih je imel v pritožbenem postopku.
Upoštevajoč navedeno je Pooblaščenec prosilki priznal stroške pravnega zastopanja, ki jih je imela v pritožbenem postopku. Pooblaščenec je stroške odmeril v skladu z veljavno Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 7/ 95 in 67/03), in sicer v višini 250 točk za sestavo pritožbe, in 50 točk za sestavo pritožbe zoper popravni sklep ter materialne stroške v višini 2% od odmerjenih stroškov ter 20% DDV. Prosilka je torej upravičena do povračila stroškov postopka v višini 300 točk, povišano za 2% (materialni stroški – 6 točk), kar skupaj znese 306 točk ter 20% DDV. Ob upoštevanju vrednosti ene točke 0,46 EUR, je organ dolžan prosilki povrniti stroške postopka v višini 168,91 EUR.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilka sproži upravni spor. Tožbo se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka