Prosilec - FIHO
+ -Številka: 021-85/2007
Kategorije: Ali gre za inf. javnega značaja
Datum: 09. 11. 2007
Številka: 021-85/2007/8
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, Stegne 21/c, Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 528-2/2007 z dne 25.09.2007, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
Pritožba prosilca se zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 30. 07. 2007 pri organu vložil zahtevo, s katero je od organa zahteval sklep o odpravi pravnih aktov in vseh pravnih posledic, ki so nastale s pravnimi akti, in sicer za naslednje pravne akte:
1. Navodila za uporabo meril pri ocenjevanju finančno ovrednotenih letnih delovnih programov invalidskih in humanitarnih organizacij,
2. Navodila o posredovanju informacij javnega značaja,
3. Pravilnik o organiziranju in izvajanju nadzora v invalidskih in humanitarnih organizacijah.
Organ je dne 25. 09. 2007 izdal odločbo št. 528-2/2007, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi organ navaja, da se zahteva prosilca zavrne, ker sklep organa, na katerega se zahteva nanaša, ni bil nikoli sprejet in ne obstoji. Zoper zavrnilno odločbo organa je prosilec dne 03. 10. 2007 pri Pooblaščencu vložil pritožbo, ki jo je Pooblaščenec, na podlagi 2. odst. 239. čl. ZUP, dne 03. 10. 2007 odstopil organu. Prosilec se pritožuje zoper zavrnilno odločbo organa št. 528-2/2007 z dne 25. 09. 2007.
Organ je pritožbo prosilca, z dopisom št. 587/2007, dne 18. 10. 2007, odstopil v obravnavo Pooblaščencu. V navedenem dopisu organ navaja, da vztraja pri izpodbijani odločbi z dne 25. 09. 2007 iz razlogov, ki so v njej navedeni. Pooblaščenec je organu z dopisom št. 021-85/2007/4 z dne 23. 10. 2007 predlagal ogled in camera na podlagi 11. čl. ZInfP.
Na poziv Pooblaščenca je organ odgovoril z dopisom št. 704/2007 z dne 06. 11. 2007, v katerem pojasnjuje, da je po njegovem mnenju nedvomno izkazano, da zahtevani sklep ne obstoji in da tudi ni bil nikdar v kakršnem koli postopku priprave ali predlaganja pri organu. Organ je Pooblaščencu obenem posredoval naslednje dokumente:
- dopis prosilca z dne 06. 07. 2007,
- zahtevo prosilca z dne 30. 07. 2007,
- dopis Službe Vlade RS za zakonodajo št. 004-44/2007-TJ z dne 03. 07. 2007,
- pojasnilo organa Pooblaščencu št. 528/2007 z dne 10. 09. 2007.
Na podlagi posredovanih dokumentov in pojasnila dejstev s strani organa se je Pooblaščenec odločil, da ogleda in camera pri organu ne izvede.
Pritožba ni utemeljena.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. odstavku 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
V obravnavanem primeru je Pooblaščenec ugotovil, da ni izpolnjen kriterij materializirane oblike za obstoj informacije javnega značaja. Sklep o odpravi pravnih aktov in vseh pravnih posledic, ki so nastale s pravnimi akti, ki jih našteva prosilec, namreč ne obstaja.
Iz dokumentacije, ki jo je organ odstopil Pooblaščencu (konkretno iz dopisa prosilca z dne 06. 07. 2007 organu) sicer izhaja, da je prosilec organ pozval, naj v zvezi z mnenjem Službe Vlade RS za zakonodajo št. 004-44/2007/TJ z dne 03. 07. 2007 izda sklep, s katerim naj odpravi protizakonite splošne akte pri izvrševanju javnih pooblastil in vse pravne posledice, ki so nastale s temi pravnimi akti. Kot je pojasnjeno v dopisu organa 528/2007 z dne 10. 09. 2007, se organ do zahteve prosilca po izdaji predmetnega sklepa ni opredeljeval in sklepa ni nikoli izdal, zato predmetni sklep, ki ga zahteva prosilec, ne obstaja. Pooblaščenec je na podlagi dejstev, ki jih navaja organ, ugotovil, da ne obstaja utemeljen dvom v navedbe organa o neobstoju dokumenta. Organ namreč sam priznava, da o zahtevi prosilca za izdajo sklepa sploh ni odločal ter posledično ni izdal nobenega sklepa in ni odpravil pravnih aktov, kot je to zahteval prosilec.
Tako je izpolnjen samo eden od pogojev, ki bi morali biti kumulativno izpolnjeni, da bi govorili o informaciji javnega značaja. Izdaja tovrstnega sklepa namreč nedvomno sodi v delovno področje organa, vendar pa organ z njim ne razpolaga, posledično pa se informacija, ki jo je zahteval prosilec, niti ne nahaja v neki materializirani obliki. Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, informacija javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ne obstaja.
Ker pa informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, Pooblaščenec organu ne more naložiti naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Pooblaščenec je, po opravljenem preizkusu, izvedenem po 2. odst. 247. čl. ZUP, ki je pokazal, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev postopka in kršitev ZDIJZ, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, pritožbo prosilca zavrnil, saj je ugotovil, da organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba oziroma upravni spor, pač pa je upravni spor dopusten zoper odločbo organa, št. 528-2/2007 z dne 25. 09. 2007. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
Pooblaščenka