Prosilec - Ministrstvo za kmetijstvo
+ -Številka: 021-81/2007
Kategorije: Stranka v postopku - pravni interes, Varstvo upravnega postopka, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Datum: 12.11.07
Številka: 021-81/2007/8
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 2. odst. 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo in 105/06-ZUS-1, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 58, Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-6/2007/4 z dne 20. 07. 2007, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilca je utemeljena.
2. Organ je dolžan prosilcu v 15 (petnajstih) dneh po prejemu te odločbe posredovati fotokopijo dokumenta »Vloge prispele na javni natečaj – izbira kandidata«, pod št. 122-123/2005, v katerem mora prekriti vse osebne podatke prijavljenih kandidatov, in sicer njihovo ime in priimek, datum rojstva ter naslov, razen imena in priimka izbrane kandidatke.
3. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 08. 05. 2007 pri organu vložil zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja, s katero je od organa zahteval, naj mu v papirnati obliki posreduje fotokopijo zapisnika o odpiranju, pregledu in izločitvi nepopolnih vlog, prispelih na razpis prostega delovnega mesta Finančnik V v Službi za proračun in finance (objavljenega na oglasni deski ZRSZZ dne 26. 04. 2005, registrska št. prijave AT08675) oz. kopijo drugega vsebinsko enakega dokumenta. Nadalje je prosilec organ prosil, da mu hkrati s posredovanjem zahtevanega zapisnika pisno sporoči tudi, ali ob omenjenem dokumentu obstajajo še kakšne druge listine, nastale v sklopu predmetnega izbirnega postopka, katerih predmet je bila presoja prispelih vlog prosilcev za sprejem na predmetno delovno mesto ter mu omogoči njihov pregled in morebitno kopiranje. Prosilec še dodaja, da domneva, da se v zapisniku in pripadajočih listinah nahajajo osebni podatki drugih prosilcev, zato organ prosi, da ravna v skladu z določbo 7. čl. ZDIJZ ter del podatkov drugih prosilcev, ki bi lahko predstavljali izjemo po 3. tč. 6. čl. ZDIJZ zakrije, morebitne njegove podatke, ki se nahajajo v omenjenih listinah, pa naj organ pusti nezakrite ter mu tako omogoči delni dostop do zaprošenih listin. Organ je dne 20. 07. 2007 izdal odločbo št. 090-6/2007/4, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi organ pojasnjuje, da je prosilec v zahtevi zaprosil za zapisnik o odpiranju, pregledu ter izločitvi nepopolnih vlog (oz. kopijo drugega vsebinsko enakega dokumenta), prispelih na razpis prostega delovnega mesta Finančnik V, na podlagi 5. čl. ZDIJZ pa je prosilec zaprosil še za druge listine v sklopu izbirnega postopka. Po ZDIJZ je organ dolžan prosilcu omogočiti seznanitev z vsebino zahtevane informacije tako, da mu jo da na vpogled oz. mu zagotovi kopijo, prepis ali elektronski zapis. Zahtevi prosilca pa ni mogoče ugoditi, ker organ z zapisnikom o odpiranju, pregledu ter izločitvi nepopolnih vlog ne razpolaga.Zoper zavrnilno odločbo organa je prosilec dne 16. 08. 2007 pri organu vložil pritožbo. Po mnenju prosilca je organ izdal nepopolno odločbo, pri čemer je pri njeni izdaji verjetno namenoma zanemaril dobršen del njegove zahteve (posredovanje kopije zapisniku vsebinsko enakega dokumenta, vpogled v druge listine, nastale v postopku,..) ter se tako izognil posredovanju dokumenta, imenovanega »pregled vseh prispelih vlog« z dne 04.05.2005, katerega obstoj je pooblaščena oseba organa priznala v svojem dopisu št. 090-6/2007 z dne 02.07.2007, naslovljenem na Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za organizacijo in kadre, Tržaška cesta 21, Ljubljana (omenjeni dopis je nastal pri organu, prav tako pa je bila njegova kopija že pred tem posredovana drugostopenjskemu organu, zato tej pritožbi ni priložen). Ker gre v primeru omenjenega dokumenta »pregled vseh prispelih vlog« nesporno za dokument, ki je že po imenu, najverjetneje pa tudi po vsebini, vsebinsko enak »neobstoječemu« zapisniku o odpiranju, pregledu in izločitvi nepopolnih vlog, gre hkrati tudi za dokument, za katerega je prosilec tudi zaprosil v svojem zaprosilu z dne 08. 05. 2007 oz. za informacijo javnega značaja, ki jo organ v predpisanem roku neupravičeno ni posredoval. Organ se prav tako ni odzval na prosilčevo zaprosilo po vpogledu v druge listine, nastale v postopku. Obstoj predhodno omenjenega dokumenta – pregled vseh prispelih vlog – je nesporno potrjen v dopisu organa, naslovljenem na MJU, zato prosilec meni, da zahtevane listine obstajajo in bi mu organ moral omogočiti njihov pregled in morebitno kopiranje. Organ je pritožbo prosilca dne 10. 09. 2007 odstopil v reševanje Pooblaščencu.
Ker organ pritožbi ni priložil vseh dokumentov, potrebnih za rešitev zadeve, ga je Pooblaščenec, z dopisom št. 021-81/2007/2 z dne 10. 09. 2007, na podlagi 1. odst. 10. čl. ZInfP, pozval, naj mu nemudoma posreduje naslednje dokumente: zahtevo prosilca z dne 08. 05. 2007, dopis št. 090-6/2007, naslovljen na Ministrstvo za javno upravo ter vse dokumente, ki so nastali v izbirnem postopku za delovno mesto Finančnik V v Službi za proračun in finance, objavljenim na oglasni deski ZRSZZ dne 26. 04. 2005.
Na poziv Pooblaščenca se je organ odzval dne 24. 09. 2007, ko je Pooblaščenec prejel zahtevo prosilca z dne 08. 05. 2007 ter dopis št. 090-6/2007. Ostalo dokumentacijo je organ Pooblaščencu posredoval dne 08. 10. 2007, in sicer naslednje dokumente:
- dokument št. 122-123/2005 z dne 04. 05. 2005 - vloge, prispele na javni natečaj – izbira kandidata,
- zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru št. 0611-81/2007/9 z dne 29. 08. 2007.
Organ se pri tem ni opredelil do vprašanja, ali so v izbirnem postopku nastale tudi kakšne druge listine, katerih predmet je bila presoja prispelih vlog prosilcev za sprejem na predmetno delovno mesto ter zakaj prosilcu ni omogočil njihovega pregleda in kopiranja.
Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je Pooblaščenec dne 26. 10. 2007 pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera pojasnil, da razen dokumenta »Vloge prispele na javni natečaj – izbira kandidata«, pod št. 122-123/2005 z dne 04. 05. 2005, v predmetnem postopku niso nastale nobene druge listine, katerih predmet bi bila presoja prispelih vlog prosilcev za sprejem na predmetno delovno mesto. Organ prosilcu dokumenta »Vloge prispele na javni natečaj – izbira kandidata«, pod št. 122-123/2005 z dne 04. 05. 2005 ni posredoval iz razloga, ker meni, da to ni zapisnik oz. vsebinsko enak dokument o izvedenem izbirnem postopku. Gre samo za seznam vseh prijavljenih kandidatov, ki so razvrščeni po tem, ali izpolnjujejo pogoje. Organ je tudi pojasnil, da v zvezi z zasedbo predmetnega delovnega mesta ni bil izveden poseben izbirni postopek, ker je šlo za postopek zasedbe delovnega mesta z objavo na Zavodu RS za zaposlovanje, po določbah ZDR, za katerega se poseben izbirni postopek ne zahteva. Organ je še dodal, da v kolikor gre za izbirni postopek po ZJU, v izbirnem postopku pri organu nastanejo naslednji dokumenti: sklep o imenovanju natečajne komisije, poročilo natečajne komisije in obrazci o opravljenih ustnih razgovorih. V skladu s prej navedenim ti dokumenti v konkretnem primeru niso nastali, ker se postopek ni izvajal po ZJU. Organ je tudi pojasnil, da običajno pri izbirnih postopkih po ZDR niti ne nastajajo nobeni dokumenti v smislu pregleda vlog. V konkretnem primeru je dokument »Vloge – prispele na javni natečaj« nastal zgolj iz razloga lažjega pregleda prijavljenih kandidatov, ker se je prijavilo veliko število kandidatov. Organ je Pooblaščencu na vpogled predložil tudi spis pod opr. št. 061-96/2007 – MJU – Zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru in spis »Pritožba g. ……«. Pooblaščenec je z vpogledom ugotovil, da ta dva spisa ne vsebujeta dokumentov v zvezi z izbirnim postopkom na predmetno delovno mesto. Pooblaščenec je prav tako vpogledal v spis pod opr. št. 122-123/2005 – stališče MKGP glede dejanskih navedb iz tožbenega zahtevka, v spis pod opr. št. 060-8/2006- MDDSZ – Inšpektorat za delo, enota Ljubljana, v spis pod opr. št. 123-20/00 – pooblastilo mag. ……. in v spis 122-123/2005 – Objava razpisa za delovno mesto Finančnik V v Službi za proračun in finance. Po ugotovitvi Pooblaščenca tudi ti navedeni spisi ne vsebujejo drugih dokumentov, ki bi nastali v izbirnem postopku za predmetno delovno mesto in katerih predmet je bila presoja prispelih vlog prosilcev za sprejem na predmetno delovno mesto.
Pritožba je utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. odstavku 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, in sicer bodisi na vpogled, bodisi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je, da prosilcu ni potrebno izkazati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa (da torej zanje ne velja omenjena pravna domneva).
Organ je v skladu s 14. členom Zakona o državni upravi (UL RS, št. 52/2002 s spremembami in dopolnitvami), organ državne uprave in kot tak sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po zgoraj citiranem 1. odstavku 1. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je obenem ugotovil, da vsi dokumenti, ki jih je zahteval prosilec, spadajo v delovno področje organa, saj se nanašajo na izbirni postopek za zasedbo prostega delovnega mesta pri organu. V nadaljevanju je bilo tako potrebno ugotoviti, s katerimi dokumenti organ v konkretnem primeru sploh razpolaga, to je, ali je glede dokumentov, ki jih zahteva prosilec, izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike za obstoj informacije javnega značaja.
Pooblaščenec se je seznanil z dokumentom »Vloge prispele na javni natečaj – izbira kandidata«, pri čemer je ugotovil, da ta dokument izpolnjuje vse kriterije za obstoj informacije javnega značaja. Ne držijo torej navedbe organa v izpodbijani odločbi, da organ z zapisnikom oz. vsebinsko enakim dokumentom glede vlog, prispelih na razpis prostega delovnega mesta Finančnik V v Službi za proračun in finance, ne razpolaga. Prosilec sicer v svoji zahtevi z dne 08. 05. 2007 zahtevanega dokumenta ni natančno poimenoval, saj ni mogel vedeti, kako se dokument, ki ga hrani organ, imenuje, je pa navedel, da želi kopijo »drugega vsebinsko enakega dokumenta«. Upoštevaje načelo varstva pravic strank iz 7. čl. ZUP, po katerem mora organ pri odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice, bi torej organ moral v zvezi z zahtevo prosilca odločiti o dostopu do navedenega dokumenta.
Pooblaščenec je v postopku obenem ugotovil, da organ ne razpolaga z nobenim drugim dokumentom, ki bi nastal v sklopu predmetnega izbirnega postopka in katerega predmet bi bila presoja prispelih vlog prosilcev za sprejem na delovno mesto. Ker pa informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, Pooblaščenec organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Zavezanci po ZDIJZ so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Ker je Pooblaščenec ugotovil, da glede zahteve prosilca po »drugih dokumentih, ki so nastali v izbirnem postopku in katerih predmet bi bila presoja prispelih vlog prosilcev za sprejem na delovno mesto«, ni izpolnjen kriterij materializirane oblike, je zaključil, da informacija javnega značaja ne obstaja, zato je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil.
2. Izjema po 3. točki 1. odst. 6.čl. ZDIJZ
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ v 1. odst. 6. čl. Organ namreč lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Dokazno breme, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, nosi organ.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da organ razpolaga z dokumentom »Vloge prispele na javni natečaj – izbira kandidata«, je v nadaljevanju presojal, ali gre pri tej informaciji za v celoti prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa je podana katera od izjem od prostega dostopa.
Pooblaščenec je v nadaljevanju po uradni dolžnosti presojal, ali je glede dokumenta »Vloge prispele na javni natečaj – izbira kandidata« podana izjema po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. tč. 1. odst. 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZVOP-1 glede določljivosti osebnega podatka, se Pooblaščenec sklicuje na sodbo Upravnega sodišča, št. U 1900/2005-12, kjer je sodišče odločalo tudi o spornem vprašanju, ali zgolj ime in priimek predstavljata osebni podatek v smislu ZVOP-1. Sodišče je potrdilo, da sama navedba imena in priimka brez kateregakoli identifikacijskega znaka še ni nujno osebni podatek, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika. Fizične osebe zgolj na podlagi imena in priimka, brez drugega identifikacijskega znaka (npr. navedbe naslova, enotne matične številke občana ali kateregakoli drugega enoličnega identifikacijskega znaka) namreč še ni mogoče identificirati. Iz navedenega in navedene sodbe torej izhaja, da ime in priimek nista nujno osebna podatka, ker posameznik ni določljiv vedno samo na podlagi imena in priimka, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika, in na podlagi katerih je mogoče fizično osebo določiti (primerjaj 6. člen ZVOP-1).
Pooblaščenec je vpogledal v dokument »Vloge, prispele na javni natečaj – izbira kandidata«, ter ugotovil, da poleg osebnega imena iz njega izhajajo še drugi osebni podatki prijavljenih kandidatov, in sicer datum rojstva in stalno prebivališče. Iz tega dokumenta pa poleg navedenih osebnih podatkov izhajajo tudi druge okoliščine oziroma taki dodatni podatki, na podlagi katerih bi bilo posamezne prijavljene kandidate mogoče neposredno določiti, in sicer brez nesorazmernega napora, velikih stroškov ali porabe veliko časa. Iz same prijave na to delovno mesto je namreč razvidno, da gre za osebe, ki naj bi izpolnjevale pogoje za razpisano delovno mesto »finančnik V«, iz česar je razvidna tudi stopnja in smer zahtevane izobrazbe in tudi okvirna starost zaradi zahtevanih delovnih izkušenj. Glede na relativno majhno število prijavljenih oseb bi bile lahko osebe določljive že z objavo osebnega imena, pri čemer je treba še posebej upoštevati dejstvo, da gre za ozek krog kandidatov s podobnimi značilnostmi in lastnostmi, zaradi katerih obstaja velika verjetnost medsebojne prepoznavnosti. Ker bi bilo na tej podlagi mogoče te posameznike neposredno identificirati, je Pooblaščenec ugotovil, da ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Glede zahteve prosilca, naj organ v predmetnem dokumentu prekrije osebne podatke drugih kandidatov, njegove pa pusti, Pooblaščenec pojasnjuje, da v postopku dostopa do informacij javnega značaja odloča erga omnes. Navedeno pomeni, da z vidika odločanja v postopku dostopa do informacij javnega značaja ni relevantno, kdo je prosilec, saj so vse informacije javnega značaja prosto dostopne vsakomur. V skladu s tem je potrebno ugotoviti, da tudi osebni podatki prosilca predstavljajo izjemo iz 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter da ti podatki niso prosto dostopne informacije javnega značaja.
Glede dostopa do imena in priimka izbrane kandidatke pa Pooblaščenec pojasnjuje, da v skladu z doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primeru Halford v. Združeno kraljestvo z dne 25. 6. 1997, nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95, javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Izbrana kandidatka je sklenila delovno razmerje pri organu, kar je organ potrdil tudi na ogledu in camera, s čimer je postala javna uslužbenka. Po določbi 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/2006, v nadaljevanju ZJU) je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. V ta sklop torej sodi tudi organ kot državni organ.
Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji tudi določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Na tej podlagi je Pooblaščenec odločil, da v zahtevanem dokumentu osebnega imena in priimka izbrane kandidatke ni potrebno prikriti, saj gre za osebo, sprejeto v delovno razmerje v organu, torej javno uslužbenko. V nasprotju s tem pa predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja ostali osebni podatki izbrane kandidatke, in sicer datum rojstva in naslov njenega stalnega prebivališča. Navedeni podatki namreč niso v povezavi z delovnim razmerjem javne uslužbenke, zato gre za varovane osebne podatke in s tem izjemo od prostega dostopa po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
3. Institut delnega dostopa
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanem dokumentu, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop da zahtevanega dokumenta.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. čl. ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru mogoče uporabiti institut delnega dostopa. Z izbrisom vseh osebnih podatkov neizbranih kandidatov se namreč onemogoči prepoznavnost in določljivost teh posameznikov. Varovani osebni podatki, ki so vsebovani v zahtevanem dokumentu, s tem postanejo anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznikov onemogočena. Z anonimizacijo se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznikov, zato podatki, ki se nahajajo v dokumentu, izgubijo značaj osebnih podatkov.
Pooblaščenec je tako odločil, da je organ dolžan prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevane informacije javnega značaja, in sicer da mu mora posredovati fotokopijo dokumenta »Vloge prispele na javni natečaj – izbira kandidata«, pod št. 122-123/2005, v katerem mora prekriti vse osebne podatke prijavljenih kandidatov (ime in priimek, datum rojstva, naslov), razen imena in priimka izbrane kandidatke.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali obstajajo tudi druge izjeme po 1. odst. 6. člena ZDIJZ. Ob ugotovitvi, da te ne obstajajo, je pritožbi prosilca ugodil in izpodbijano odločbo na podlagi 2. odstavka 251. člena ZUP odpravil, saj je ugotovil, da je organ napačno ugotovil dejansko stanje, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja. Pooblaščenec je sam rešil zadevo in odločil, da je organ v roku 15 dni od prejema te odločbe prosilcu dolžan zagotoviti dostop do informacij javnega značaja na način, kot izhaja iz izreka te odločbe. V preostalem delu je Pooblaščenec zahtevo prosilca zavrnil, saj je ugotovil, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka