Prosilec - Ministrstvo za pravosodje
+ -Številka: 021-80/2007/4
Kategorije: Ali gre za inf. javnega značaja
Datum: 28.09.2007
Številka: 021-80/2007/4
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo in 105/06-ZUS-1, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 091-1/2006/564 z dne 31.08.2007, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilca je utemeljena.
2. Organ je dolžan prosilcu v 15 (petnajstih) dneh po prejemu te odločbe posredovati fotokopijo mnenja strokovne komisije o delu izvedenca ……, dr.med., z dne 28.06.2007, pri čemer mora v mnenju prekriti naslednje podatke:
o besedno zvezo »…….«, vsakokrat ko se pojavlja na str. 2, 3, 4 in 6,
3. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 14.08.2007 pri organu vložil zahtevo, s katero je od organa zahteval zapisnik strokovne komisije, ki je ocenila delo sodnega izvedenca ……., dr.med. in njegovo mnenje o prosilčevem zdravju. Prosilec je zahteval vpogled in fotokopiranje teh listin.
Organ je dne 31.08.2007 izdal odločbo št. 091-1/2006/564, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi organ pojasnjuje, da dokument, ki ga zahteva prosilec, »brez dvoma« vsebuje večje število osebnih podatkov, ki se nanašajo na osebo sodnega izvedenca. Po mnenju organa je tako podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, na podlagi katere organ zavrne zahtevo prosilca za dostop do informacije javnega značaja. Organ pojasnjuje, da pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju predstavlja 9. čl. ZVOP-1, ki določa, da se podatki lahko obdelujejo le, v kolikor obdelavo osebnih podatkov določa zakon. Glede na to, da zakonska podlaga za posredovanje zahtevanih dokumentov ni podana, ga organ prosilcu ni upravičen posredovati. Prav tako iz same vsebine dokumenta izhaja, da javni interes, katerega želi s svojo zahtevo izkazati prosilec, v tem primeru ne more prevladati nad zasebnim interesom, tj. varstvom osebnih podatkov sodnega izvedenca. Na tej podlagi organ zaključuje, da informacija, ki jo zahteva prosilec, ni informacija javnega značaja po ZDIJZ, saj ne obstoji pravna podlaga, ki bi v povezavi z ZVOP-1 omogočala posredovanje tovrstnega dokumenta.
Zoper zavrnilno odločbo organa je prosilec dne 07.09.2007 pri Pooblaščencu vložil pritožbo. V njej navaja, da mu je organ do predmetnega mnenja pošiljal vsa mnenja in listine, ki so se nanašale na konkretno zadevo, zataknilo pa se je pri tem mnenju, na podlagi katerega je bil izvedenec izbrisan iz sodnega registra. Organ je naenkrat spremenil stališče, češ da prosilec ni stranka v postopku in da mu ne bo posredoval mnenja strokovne komisije. Prosilec navaja, da želi dokument, ker ima pravni interes. …….. je delo sodnega izvedenca opravljal javno. Strokovna komisija pa je ocenjevala njegovo strokovnost in če je svoje delo opravil v skladu s pravili stroke. Prosilec je strokovni komisiji posredoval tudi svoj zdravstveni karton in izvide, zato ga zanima, kateri njegovi osebni podatki so bili uporabljeni v mnenju strokovne komisije. Obenem meni, da v mnenju strokovne komisije ne gre za osebne podatke izvedenca, pač pa le za njegove osebne podatke, saj je bil uporabljen njegov zdravstven karton. Upoštevaje navedeno prosilec meni, da ima tudi iz tega razloga pravico do vpogleda v zahtevano mnenje.
Pooblaščenec je pritožbo prosilca, v skladu z 2. odst. 239. čl. ZUP, dne 10.09.2007 odstopil organu, ki mu jo je dne 24.09.2007, na podlagi 254. čl. ZUP, vrnil v reševanje. Organ je pri tem ugotovil, da je pritožba prosilca dovoljena in pravočasna ter da je bila vložena s strani upravičene osebe. Skupaj s pritožbo je organ Pooblaščencu posredoval tudi zahtevo prosilca z dne 14.08.2007 ter fotokopijo mnenja strokovne komisije št. 705-360/2006/58 z dne 28.06.2007, to je dokument, ki ga je zahteval prosilec. Navedeno je v skladu s 1. odst. 10. čl. ZInfP, po katerem mora odgovorna oseba organa, če je to potrebno za obravnavo pritožbe, Pooblaščencu nemudoma poslati dokumente, zadeve, dosjeje, registre, evidence ali dokumentarno gradivo, ki jih je zahteval prosilec. Podobno določa tudi 2. odst. 245. čl. ZUP, in sicer, da mora organ prve stopnje ob reševanju pritožbe pritožbi priložiti vse dokumente, ki se tičejo zadeve, v njihovi izvorni obliki, brez izločanja. Iz navedenih določb izhaja, da mora Pooblaščenec kot pritožbeni organ razpolagati z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi in mora tako pregledati tudi informacije, ki jih je prosilec zahteval. Le na takšen način namreč lahko presodi, ali je odločba organa prve stopnje pravilna in zakonita.
Pritožba je utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. odstavku 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, in sicer bodisi na vpogled, bodisi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je, da prosilcu ni potrebno izkazati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa (da torej zanje ne velja omenjena pravna domneva).
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ v 1. odst. 6. čl. Dokazno breme, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, nosi organ, ki je v skladu s 14. členom Zakona o državni upravi (UL RS, št. 52/2002 s spremembami in dopolnitvami) organ državne uprave in kot tak sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po zgoraj citiranem 1. odstavku 1. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec se je seznanil z vsebino dokumentov, ki jih je od organa prejel skupaj s pritožbo dne 24.09.2007. Pri tem je ugotovil, da dokumenti, ki jih zahteva prosilec, izpolnjujejo vse kriterije za obstoj informacije javnega značaja. Vsi zahtevani dokumenti sodijo v okvir delovnega področja organa. Prav tako se informacija, ki jo zahteva prosilec, nahaja v obliki dokumenta (materializirana oblika), s katerimi organ razpolaga.
Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Pooblaščenec je zato v nadaljevanju presojal, ali gre pri informacijah, ki jih je zahteval prosilec, za prosto dostopne informacije, ali pa je podana katera od izjem od prostega dostopa.
2. Izjema po 3. točki 1. odst. 6.čl. ZDIJZ
Organ se je v zavrnilni odločbi skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov sodnega izvedenca. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec presojal, ali je glede zahtevanega dokumenta podana izjema po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVOP-1).
Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec je vpogledal v zapisnik strokovne komisije, ki je ocenila delo izvedenca in njegovo mnenje o prosilčevem zdravju in ugotovil, da zapisnik vsebuje številne osebne podatke. V nasprotju z navedbami organa, da zapisnik »brez dvoma« vsebuje večje število osebnih podatkov, ki se nanašajo na osebo sodnega izvedenca, pa je Pooblaščenec ugotovil, da zapisnik vsebuje občutljive osebne podatke, ki se nanašajo na zdravstveno stanje prosilca. V zapisniku je namreč podrobno opisano zdravstveno stanje prosilca, navedene so diagnoze in podroben potek njegovega zdravljenja. Mnenje, ki ga je pripravila komisija, se namreč nanaša na oceno predhodnega mnenja, ki ga je o prosilčevem zdravju pripravil sodni izvedenec. Upoštevaje dejstvo, da Pooblaščenec v postopku dostopa do informacij javnega značaja odloča erga omnes, to je, da so informacije javnega značaja prosto dostopne vsakomur, je v skladu z ugotovitvijo, da se v zapisniku strokovne komisije nahajajo osebni podatki prosilca, potrebno ugotoviti, da so podatki o zdravstvenem stanju prosilca osebni podatki, ki predstavljajo izjemo iz 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Iz zapisnika obenem izhajata ime in priimek sodnega izvedenca, drugih osebnih podatkov, ki bi se nanašali na osebo sodnega izvedenca, pa zapisnik ne vsebuje. Po mnenju Pooblaščenca ugotovitve, ki jih je komisija sprejela v zvezi z mnenjem, ki ga je izdelal izvedenec, ne predstavljajo njegovih osebnih podatkov. Navedene ugotovitve se namreč ne nanašajo na sodnega izvedenca kot na posameznika, niti ne na oceno njegovega dela. Komisija je namreč, na podlagi obsežne zdravstvene dokumentacije, ki jo je predložil prosilec, pripravila novo mnenje o zdravstvenem stanju prosilca. Do mnenja, ki ga je pripravil sodni izvedenec, niti do njegovega dela, pa se komisija vrednostno ni opredelila. Iz mnenja tudi ne izhaja noben sklep oz. zaključek, da bi bil izvedenec na podlagi tega dokumenta izbrisan iz registra sodnih izvedencev, kot to navaja prosilec.
Iz 1. čl. ZVOP-1 obenem izhaja, da je namen ZVOP-1 preprečevanje posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. ZVOP-1 osebnih podatkov ne varuje na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Pooblaščenec pri tem pojasnjuje, da v konkretnem primeru ne gre za neupravičen poseg v zasebnost izvedenca, saj ime in priimek sodnega izvedenca, ki je pripravil izvedeniško mnenje v konkretni pravdni zadevi, ni varovan osebni podatek. V primeru imen sodnih izvedencev je namreč treba poudariti, da gre za podatke, ki so vezani na opravljanje njihovega dela in so zaradi svoje pomembnosti že javno dostopni. Delo sodnega izvedenca je namreč tesno povezano z izvajanjem sodniške funkcije, ki je javna funkcija. Sodnega izvedenca določi sodišče oziroma sodnik v tistih zadevah, kadar je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Z drugimi besedami, sodni izvedenec je tista oseba, ki ima potrebno strokovno znanje za ugotovitev in presojo nekaterih pomembnih dejstev. V skladu z določbo 84. čl. Zakona o sodiščih (Ur. l. RS, št. 100/2005- UPB2, v nadaljevanju ZS) so zato sodni izvedenci opredeljeni kot osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid in mnenje glede strokovnih vprašanj, za katera tako določa zakon ali glede katerih sodišče oceni, da mu je pri njihovi presoji potrebna pomoč strokovnjaka. Iz tega razloga sodne izvedence imenuje minister, pristojen za pravosodje, za določeno področje izvedenskega dela. ZS v 87. čl. določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati sodni izvedenec, v III. odst. 88. čl. ZS pa je celo izrecno določeno, da je javen imenik sodnih izvedencev v delu, ki obsega naslednje podatke: priimek in ime, znanstveni ali strokovni naslov, naslov stalnega ali začasnega bivališča, številko telefona in strokovno področje, za katero je imenovan za izvedenca. Iz vsega navedenega sledi, da so sodni izvedenci relevanten del pravosodnega sistema, zato njihovega imena in priimka pri opravljanju izvedeniškega dela ni mogoče šteti za varovan osebni podatek. V predmetni zadevi gre obenem ugotoviti, da se tudi ime in priimek sodnega izvedenca v konkretnem mnenju pojavlja v zvezi z njegovim delom, ki ga je opravil kot sodni izvedenec, zato gre, upoštevaje vse zgoraj navedeno, ugotoviti, da njegovo ime in priimek ne predstavljata varovanega osebnega podatka. Iz istega razloga tudi imena članov komisije – sodnih izvedencev, ki so pripravili drugo mnenje – zapisnik (to je dokument, ki ga zahteva prosilec), niso varovani osebni podatki.
3. Institut delnega dostopa
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanem dokumentu in ki se nanašajo na prosilca, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop da zahtevanega dokumenta.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. čl. ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru mogoče uporabiti institut delnega dostopa. Z izbrisom imena in priimka prosilca se namreč onemogoči prepoznavnost in določljivost posameznika. Varovani osebni podatki, ki so vsebovani v zapisniku strokovne komisije, s tem postanejo anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena. Z anonimizacijo se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika, zato zdravstveni podatki, ki se nahajajo v zapisniku, izgubijo značaj osebnih podatkov.
Pooblaščenec je odločil, da je organ dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevane informacije javnega značaja, in sicer da mu mora posredovati fotokopijo mnenja strokovne komisije o delu izvedenca z dne 28.06.2007, pri čemer je dolžan iz dokumenta izbrisati besedno zvezo »…..«, vsakokrat ko se ta pojavlja v predmetnem dokumentu (na str. 2, 3, 4 in 6).
Pooblaščenec pojasnjuje, da je potrebno delni dostop uporabiti zaradi učinka erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki je predmet obravnave, javen za vsakogar in ne zgolj za prosilca samega, ki seveda svoje lastne osebne podatke pozna. Ker je prosilec kot pravno podlago uporabil ZDIJZ in ne ZVOP-1, ki omogoča vpogled v lastne osebne podatke, je Pooblaščenec moral slediti namenu tega zakona, to pa je splošni učinek javnosti in anonimizirati zahtevani dokument v delu, kjer se nahajajo osebni podatki, ki ne morejo biti splošno javno dostopni .
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali obstajajo tudi druge izjeme po 1. odst. 6. člena ZDIJZ. Ob ugotovitvi, da te ne obstajajo, je pritožbi prosilca ugodil in izpodbijano odločbo na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odpravil, ker je organ napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je odločil. Pooblaščenec je sam rešil zadevo in odločil, da je organ v roku 15 dni od prejema te odločbe prosilcu dolžan zagotoviti dostop do informacij javnega značaja na način, kot izhaja iz izreka te odločbe. V preostalem delu je Pooblaščenec zahtevo prosilca kot neutemeljeno zavrnil, saj je ugotovil, da podatki predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka