Prosilka - Center za socialno delo Maribor
+ -Številka: 021-79/2007
Kategorije: Osebni podatek
Datum: 17.01.08
Številka: 021-79/2007/5
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06- uradno prečiščeno besedilo, 105/06-ZUS-1, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi .... (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo št.: 56-620/96-3/10, z dne 2. 8. 2007 Republike Slovenije, Centra za socialno delo Maribor, Dvorakova ul. 5, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ) v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
Pritožba se kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 28. 3. 2007 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V zahtevi je navedla, da je inšpektorica - višja svetnica Tatjana Arnšek s svojim dopisom št. 06185-342007 z dne 6. 3. 2007 zavrnila njeno zahtevo za izredni inšpekcijski nadzor v zadevi mladoletnega………... Ker prosilki ni bilo znano, za kakšna poročilo in dokazila gre, je od organa zahtevala, da ji nemudoma posreduje fotokopije vseh poročil in dokazil, ki so bila dostavljena socialni inšpekciji v tej zadevi.
O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo št.: 56-620/96-3/10, z dne 2. 8.2007, s katero je zahtevo prosilke z dne 28. 3. 2007, zavrnil.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je prosilka zahtevala posredovanje fotokopij vseh poročil in dokazil, ki so bila dostavljena socialni inšpekciji v zadevi izrednega inšpekcijskega nadzora v primeru rejenca ……….. Organ je po preučitvi zadeve ugotovil, da prosilka zahteva informacije, ki se nanašajo na osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, kot to določa zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Gre torej za izjemo, določeno v 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDDZ, na podlagi katere lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
Zoper navedeno odločbo organa je prosilka pri organu vložila pritožbo dne 24. 8. 2007, v kateri je navedla, da vlaga pritožbo iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava in kršitev pravil postopka. Prosilka nadalje navaja, da je na svojo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja od organa najprej prejela preprost dopis z dne 4. 4. 2007, v katerem je direktor organa zahtevo brez odločbe zavrnil. Zavrnitev je temeljila na »argumentu«, da organ ni stvarno pristojen za posredovanje zahtevane dokumentacije. Prosilka se je na dopis z dne 25. 4. 2007 pritožila in v pritožbi zahtevala, da o pritožbi odloči informacijski pooblaščenec. Organ je pritožbo posredoval Informacijskemu pooblaščencu s svojim dopisom z dne 14. 5. 2007. Informacijski pooblaščenec o pritožbi ni odločal, temveč je na organ dne 30. 5. 2007 naslovil dopis. Organ je dne 5. 6. 2007 z dopisom Pooblaščencu »razložil« svoje ravnanje. Dne 17. 8. 2007 pa je prosilka prejela zavrnilno odločbo organa. Prosilka se z navajanji organa v obrazložitvi citirane odločbe ne strinja in meni, da odločitev predstavlja predvsem napačno uporabo določb materialnega prava ter tako posledično tudi kršitev procesnih določb, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju. Prosilka navaja, da je v obrazložitvi zavrnilne odločbe organa zapisano, da se zahteva za dostop do zahtevanih informacij zavrne, »ker prosilka zahteva informacije, ki se nanašajo na osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov..«. Prosilka poudarja, da seveda zahteva informacije, ki se nanašajo na osebne podatke, a zgolj tiste, ki se nanašajo na lastne osebne podatke in podatke, ki se nanašajo ali pa so pomembni za rejenca ……….. v smislu njene skrbniške vloge. Prosilka navaja, da v kolikor ne bo mogla vpogledati v zahtevane dokumente, ji je s tem onemogočena pravica do sodnega varstva ob zlorabi lastnih ali rejenčevih osebnih podatkov. V skladu s 3. odstavkom 38. člena Ustave RS je vsakemu posamezniku zagotovljena pravica do seznanitve z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj.
Prosilka navaja, da informacij namreč ne zahteva kar tako, temveč v zaščito otrokovih pravic in v pridobitev možnosti za ustrezno ukrepanje v primeru kršitve človekovih pravic, to je morebitnega suma za kaznivo dejanje uradnih oseb. Osnova za zahtevo je namreč bila prijava nekorektnega in nestrokovnega ravnanja socialne delavke, ki jo je prosilka podala na direktorja organa dne 30. 11. 2006 in na katero, od pristojnega organa, nikoli ni prejela odgovora. 0 sumu nekorektnega in nestrokovnega delovanja je dne 1. 12. 2007 obvestila tudi socialnega inšpektorja, ki je pobudo zavrnil. Zavrnitev je bila dokončna, vendar po mnenju prosilke sporna, zato je o tem obvestila socialno inšpekcijo z dopisom dne 9. 3. 2007. Odgovor je prejela z dopisom dne 20. 3. 2007, iz katerega jasno izhaja, da so bile v spisni dokumentaciji odločilne zadeve, do katerih prosilka še vse do danes ni imela dostopa. Prosilka zaključuje, da je prepričana, da je mogoče osebne podatke morebitnih drugih fizičnih oseb ustrezno prikriti, v kolikor zanje ne sme izvedeti.
Organ je pritožbo prosilke z dne 6. 9. 2007 z dopisom z dne 29. 8. 2007, štev. 56-620/96-3/10 s prilogami, na podlagi 1. odstavka 245. čl ZPP, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja, je Pooblaščenec v prostorih organa opravil ogled in camera dne 5. 12. 2007.
Pritožba ni utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. odstavku 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. čl. informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Organ ima kot javni zavod na podlagi Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS, št. 69/2004-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZZDR) javno pooblastilo za izvajanje rejništva, kot obliko družbenega varstva otrok. Dokumenti, ki jih je zahtevala prosilka, se nanašajo na konkretno spisno dokumentacijo v postopku rejništva, kar pomeni, da dokumenti izvirajo iz delovnega področja organa in jih je organ bodisi izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Organ v izpodbijani odločbi tudi ne zanika obstoja zahtevanih dokumentov, zato slednji izpolnjujejo vsa merila za informacijo javnega značaja, ki izhajajo iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.
2. Ogled in camera na podlagi 11. čl. ZInfP
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec dne 5. 12. 2007 v pristojnosti pooblaščene osebe pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. čl. ZInfP. Določilo 11. čl. ZInfP določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesna dejanja v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. čl. ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ogled se je nanašal na dokumente, povezane z informacijami, ki jih je prosilec zahteval.
Pri odstopu pritožbe je organ sicer Pooblaščencu posredoval celoten spis, vendar iz njega ni bilo razvidno, kateri dokumenti so predmet zahteve prosilke. Zato je organ na ogledu in camera Pooblaščencu pojasnil, kateri dokumenti so predmet obravnavane pritožbe, ki jih je zahtevala prosilka.
3. Načelo prostega dostopa po ZDIJZ
Zaradi navedb prosilke, ki je v pritožbi posebej utemeljevala, kakšen cilj zasleduje s pridobitvijo zahtevanih informacij, da bi na ta način zaščitila otrokove pravice, Pooblaščenec pojasnjuje, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. čl. ZDIJZ). Po tej določbi so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi 3. odst. 17. čl. ZDIJZ, po kateri prosilki ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prosilkin namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje, za rešitev njene pritožbe ni pravno relevanten. Pooblaščenec je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilki. Prosilkin interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni.
Ker prosilka v pritožbi kot glavni argument pritožbe navaja, da »seveda zahteva informacije, ki se nanašajo na osebne podatke, a zgolj tiste, ki se nanašajo na lastne osebne podatke in podatke, ki se nanašajo ali pa so pomembni za rejenca ………… v smislu njene skrbniške vloge«, Pooblaščenec še posebej poudarja, da glede na navedeno pojmovanje v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosilki ni mogoče omogočiti seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Seznanitev z osebnimi podatki, ki se nanašajo nanjo, je namreč urejena po postopku, določenem v III. poglavju ZVOP-1 in predstavlja povsem drugo pravno podlago za pridobitev podatkov. Poleg tega prosilka od organa ni zahtevala seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, temveč zgolj dostop do informacij javnega značaja. Pri tem pa Pooblaščenec še dodaja, da v okvir 30. člena ZVOP-1, ki ureja pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, kot konkretizacija ustavne pravice do seznanitve z zbranimi osebnimi podatki, ne sodijo osebni podatki rejenca v smislu, da ima rejnik pravico do vpogleda v lastne osebne podatke svojega rejenca, razen v primeru, če je rejnik postavljen rejencu tudi za skrbnika. Glede vpogleda v osebne podatke otrok je potrebno primarno izhajati iz ZZZDR, ki v 4. členu določa, da imajo starši pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo, s svojim delom in dejavnostjo zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok. Zaradi zdrave rasti, skladnega osebnostnega razvoja in usposobitve za samostojno življenje in delo imajo starši pravice in dolžnosti, da skrbijo za življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih mladoletnih otrok. Te pravice in dolžnosti sestavljajo roditeljsko pravico. Roditeljska pravica pripada skupaj očetu in materi. Slednje pravice in dolžnosti staršev pa se, če gre za mladoletno osebo, ki sama še nima pravic odločati o svojem življenju, kot upravičenje vpogleda v lastne osebne podatke na podlagi 30. člena ZVOP-1 prenesejo na starša, kot zakonita zastopnika otroka. Ker v skladu s 156.čl. ZZZDR z oddajo otroka v rejništvo ne prenehajo pravice in dolžnosti staršev ali skrbnika, to po mnenju Pooblaščenca pomeni, da se tudi v primeru rejništva, upravičenje vpogleda v lastne osebne podatke rejenca, na podlagi 30. člena ZVOP-1, ne prenese na rejnika, razen v primeru, ko je ob tem rejnik tudi rejenčev skrbnik.
4. Izjema po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ se v izpodbijani odločbi opira na izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, na podlagi katere lahko organ prosilki zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec je pri vpogledu v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da vsebuje številne osebne podatke, ki se prepletajo čez vsebino vseh dokumentov. Gre namreč za dokumentacijo, ki je nastala v okviru postopka rejništva, ki je posebno občutljivo področje, saj se nanaša na otroka, ki iz v zakonu določenih razlogov začasno ne more živeti pri svojih starših. V tem primeru je odgovornost države, že na podlagi 56. čl. Ustave RS, da takšnemu otroku nudi posebno varstvo. Odgovornost države je konkretizirana v ZZZDR in ZIRD, ki centre za socialno delo, torej tudi organ, pooblašča, da se takšnega otroka premesti v družino, v kateri naj pridobi pozitivno družinsko izkušnjo. Organ je na podlagi ZIRD dolžan po oddaji otroka v rejništvo otroka spremljati in si prizadevati, da se vzroki za rejništvo odpravijo in da se otrok vrne v biološko družino. Na podlagi navedenega se v obravnavani dokumentaciji nahaja podrobni opis družinskega razmerja, socialne razmere in cel postopek spremljanja rejništva, ki ga je organ dolžan izvajati po ZIRD. Gre za zapisnike individualne projektne skupine, vabila, zapisnike razgovorov, ... Kar pomeni, da se prepletajo osebni podatki otroka na področju zdravja, šole, uspeha v šoli, vedenja, odnosa do staršev. Zahtevana dokumentacija pa vsebuje tudi osebne podatke staršev in rejnika. Gre torej za različne enolične identifikacijske znake in tudi druge dodatne podatke, ki se nanašajo na posameznika, in iz katerih je mogoče določiti ne le ene fizične osebe (primerjaj 6. člen ZVOP-1), temveč več fizičnih oseb.
Prosilka tudi sama v pritožbi potrjuje, da se zahteva nanaša na osebne podatke. Pooblaščenec pa poudarja, da dejstvo, da gre za prosilkine osebne podatke in osebne podatke rejenca, ki jih seveda prosilka pozna, v postopku dostopa do informacij javnega značaja ni pravno relevantno. Kot je bilo obrazloženo že zgoraj, se namreč v postopku po ZDIJZ odloča, ne glede na to kdo je prosilec, ali dokument kot tak predstavlja informacijo javnega značaja za vse, ne samo za prosilko.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevana dokumentacija vsebuje varovane, celo občutljive osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
5. Institut delnega dostopa in pomen zaupnosti po določilu 7. člena ZDIJZ
Ob upoštevanju vsega navedenega Pooblaščenec posebej opozarja še na določilo 7. člena ZDIJZ, ki ureja institut delnega dostopa, in določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke in druge izjeme iz 6. člena ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.
V konkretnem primeru pa je bistvenega pomena predvsem drugi del določbe 7. člena ZDIJZ, po kateri se prosilca seznani z delom dokumenta, vendar samo, če to ne ogrozi njegove zaupnosti. Pooblaščenec je pri ogledu namreč ugotovil, da gre pri obravnavanih dokumentih za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da bi bil delni dostop nemogoč in s tem neutemeljen. Določilo 7. člena ZDIJZ in 16. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, 119/2007, v nadaljevanju Uredba) natančneje opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe ne bi bilo izvedljivo. 16. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Delni dostop je torej potrebno omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik. Pooblaščenec je v konkretnem primeru z vpogledom v zahtevane dokumente ugotovil, da bi delni dostop do zahtevanih dokumentov ogrozil zaupnost varovanih informacij, zato je tudi nedopusten.
V obravnavanem primeru bi namreč bila omogočena prepoznavnost in določljivost posameznikov, ter s tem tudi stik s posameznikom, tudi če bi izbrisali osebne podatke o rejniku (ime in priimek, rojstni datum, kraj rojstva, EMŠO, prebivališče), rejencu in staršev, in sicer že iz samih izjav in dejanj, ki so vsebovani v dokumentih. Opozoriti je treba, da je v skladu z 2. tč. 6. čl. ZVOP-1 posameznik ne le določena, ampak tudi zgolj določljiva fizična oseba, torej oseba, ki se jo da identificirati brez velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora oziroma, če identifikacija ne zahteva veliko časa. Preko zahtevanih dokumentov pa bi bile osebe po oceni Pooblaščenca, upoštevaje naravo te zadeve, zlasti pa okoliščino, da gre za otroka v reji na krajevno relativno majhnem, predvsem pa zamejenem območju, skupaj s samo vsebino zahtevanih dokumentov, razmeroma enostavno določljive.
Glede na vse navedeno je Pooblaščenec presodil, da je potrebno zahtevane podatke šteti kot izjeme v skladu s 3. točko 1. odst. 6. člena ZDIJZ, zato je na podlagi 1. odst. 248. člena ZUP pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.
Pooblaščenec pa bi sklepno zgolj opozoril tudi na 82. čl. ZUP, ki ureja pregled dokumentov, obvestila o poteku postopka in dostop do informacij javnega značaja. Slednja določba ZUP daje torej posamezniku možnost, da ob izpolnjenih predpostavkah, ki jih določa zakon, pridobi oziroma se seznani z določenimi dokumenti, ki se nahajajo v spisu. To možnost imajo stranke v postopku, ki imajo pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Pregledovanje, prepisovanje in preslikovanje dokumentov nadzoruje določena uradna oseba, ali pa poteka v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. To pravico pa ima tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist.
Iz navedenega se lahko logično sklepa, da imajo pravico seznaniti se z dokumenti zadeve stranke postopka (pa tudi njihov zakoniti zastopnik, začasni zastopnik in pooblaščenec) ter stranski udeleženci (ti imajo v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka). Pravica se lahko nanaša samo na pregled dokumentov zadeve, ali pa, če stranka to želi, tudi na prepis oziroma preslikavo omenjenih dokumentov (na strankine stroške). Zakon posebej določa, da se za dokument zadeve, o kateri teče upravni postopek, štejejo tudi podatki iz informatiziranih evidenc ter drugi podatki in zapisi v elektronski obliki. Dokumenti zadeve so torej lahko v fizični ali elektronski obliki.
Pravico seznaniti se z dokumenti zadeve ter te dokumente prepisati ali preslikati ima tudi oseba, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Zakon v zvezi s to pravico opredeljuje obstoj pravne koristi kot pogoj za vpogled v dokumente zadeve, podobno kot v zvezi s pravico stranskega udeleženca, da se udeleži upravnega postopka (v 43. členu ZUP). V tem primeru je namreč obstoj pravne koristi pogoj za udeležbo v upravnem postopku. Stranski udeleženec se torej želi udeležiti upravnega postopka zato, ker želi s tem zavarovati neko svojo pravno korist (ta pa je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist). Zainteresirana oseba mora izkazati verjetnost, da bo od vpogleda v dokumente zadeve imela pravno korist. Organ, ki vodi postopek, lahko od zainteresirane osebe zahteva, da obstoj svoje pravne koristi obrazloži pisno ali ustno na zapisnik. V primeru sklepa o zavrnitvi zahteve za vpogled v želene informacije v skladu z ZUP, Pooblaščenec ni pristojen pritožbeni organ, ampak je to organ, v katerega področje sodi obravnavana zadeva.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilka sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Centra za socialno delo Maribor Republike Slovenije, Dvorakova ul. 5, 2000 Maribor, št. 56-620/96-3/10, z dne 2. 8. 2007. Tožbo se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka