dekorativna slika

Društvo prvih ljubljanskih postreščkov - Zavod za turizem

+ -
Datum: 19.08.2007
Številka: 021-72/2007/4
Kategorije: Ali gre za inf. javnega značaja
Številka: 021-72/2007/4

Datum: 20.08.2007


Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Društva prvih ljubljanskih postreščkov v Ljubljani, Kneza Koclja 37, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa …….., predsednik društva (v nadaljevanju prosilec), zoper sklep Zavoda za turizem Ljubljana, Krekov trg 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. ZTL-165/07-bv, z dne 17. 07. 2007, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


ODLOČBO:

 

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep odpravi.

2. Organ je dolžan prosilcu v roku 3 (treh) dni od prejema te odločbe posredovati sledeče kopije vseh vlog prosilca in vseh dopisov organa v zvezi z razpisom 2006 za vlogi »S kočijo po stari Ljubljani« ter »Info in naročniški center Prvih ljubljanskih postreščkov«:
I. javni razpis za financiranje programov aktivnosti turističnih društev v Mestni občini Ljubljana za leto 2006;
II. sklep št. ZTL 63-2/06, z dne 03. 04. 2006 o imenovanju članov komisije za financiranje programov aktivnosti turističnih društev v Mestni občini Ljubljana za leto 2006;
III. prijava na javni razpis prosilca za program »Info in naročniški center Prvih ljubljanskih postreščkov«;
IV. odpiranje vlog, prispelih na Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov aktivnosti turističnih društev za leto 2006 v Mestni občini Ljubljana po predlogih izvajalcev za Društvo prvih ljubljanskih postreščkov v Ljubljani;
V. dopis organa št. ZTL 63-28/06, z dne 26. 05. 2006;
VI. javni razpis za izbiro umetniških in doživljajskih programov na javnih površinah Mestne občine Ljubljana ob in na reki Ljubljanici, ki jih bo financiral Zavod za turizem v letu 2006;
VII. sklep št. ZTL 65-1/06, z dne 03. 04. 2006 o imenovanju članov komisije za izbiro umetniških in doživljajskih programov na javnih površinah Mestne občine Ljubljana ob in na reki Ljubljanici, ki jih bo financiral Zavod za turizem v letu 2006;
VIII. prijava na javni razpis prosilca za projekt »S kočijo po stari Ljubljani«;
IX. odpiranje vlog, prispelih na Javni razpis za izbor financiranja programov umetniških in doživljajskih programov na javnih površinah v Mestni občini Ljubljana za leto 2006;
X. sklep št. ZTL 65-48/06, z dne 31. 05. 2006;
XI. vloga prosilca »Zahteva za sklep o zavrnitvi vloge«, z dne 13. 06. 2006;
XII. dopis organa št. ZTL – 116/06 mb, z dne 15. 06. 2006;
XIII. zahteva prosilca z dne 19. 06. 2006;
XIV. dopis organa št. ZTL 63-30/06, z dne 28. 06. 2006;
XV. pritožba zoper sklep št. ZTL 65-48/06;
XVI. sklep št. ZTL 65-63/06, z dne 05. 07. 2006;
XVII. zahteva prosilca za fotokopije dokumentov z dne 07. 06. 2007;
XVIII. dopis organa št. ZTL – 146/07-bv, z dne 18. 06. 2007
XIX. izpis spletne strani organa »Rezultati javnih razpisov«.

 

3. V preostalem delu se zahteva prosilca kot neutemeljena zavrne.


Obrazložitev:

Prosilec je dne 13. 06. 2007 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval  sledeče kopije:
1.) vse dopise, tako prosilčeve kot od organa, v zvezi z razpisom 2006 za vlogi »S kočijo ob Ljubljanici« ter »Info center«;
2.) obvestilo, iz katerega je razvidno, katera društva so na navedenem razpisu dobila sredstva ter kateri projekti so bili financirani in
3.) podatek, katera komisija je preverila namembnost porabe teh sredstev ter kakšne so bile ugotovitve o porabljenih sredstvih.

 

O zahtevi prosilca je organ odločil in dne 17. 07. 2007 izdal sklep ZTL-165/07-bv, z dne 17. 07. 2007, s katerim je zahtevek prosilca zavrgel z obrazložitvijo, da prosilec z zahtevanimi dokumenti že razpolaga. Glede podatka, ki se nanaša na razpis za sofinanciranje programov turističnih društev in rezultatov le-tega iz leta 2006, pa je navedel, da so javno dostopni na spletni strani www.ljubljana-tourism.si.

 

Dne 20. 07. 2007 je prosilec pri Pooblaščencu vložil pritožbo zoper sklep organa št. ZTL-165/07-bv, z dne 17. 07. 2007. V pritožbi navaja, da so informacije, ki jih je zahteval, informacije javnega značaja ter da dokumente zahteva, ker jih nimajo oziroma so jih izgubili. Prav tako navaja, da dokumente zahteva prvič.

 

Pooblaščenec je v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP pritožbo prosilca odstopil organu ter ga pozval, da kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.

 

Organ je dne 02. 08. 2007 pritožbo prosilca odstopil v reševanje Pooblaščencu. Pooblaščenec je pri pregledu dokumentov ugotovil, da organ ni posredoval vseh dokumentov, ki se tičejo zadeve. Pooblaščenec je z dopisom št. 021-72/2007/2, z dne 07. 08. 2007, na podlagi prvega odstavka 10. člena ZInfP organ pozval, da nemudoma posreduje vse dokumente, ki se tičejo zadeve, in sicer dokumente, ki vsebujejo odgovore na zahtevi prosilca:
- katera komisija je preverila namembnost porabe sredstev Javnega razpisa za financiranje programov aktivnosti turističnih društev v Mestni občini Ljubljana za leto 2006 in Javnega razpisa za izbiro umetniških in doživljajskih programov na javnih površinah Mestne občine Ljubljana ob in na reki Ljubljanici, ki jih bo financiral Zavod za turizem v letu 2006 ter
- kakšne so bile ugotovitve o porabljenih sredstvih pri izbranih turističnih društvih na Javnem razpisu za financiranje programov aktivnosti turističnih društev v Mestni občini Ljubljana za leto 2006 ter programih na Javnem razpisu za izbiro umetniških in doživljajskih programov na javnih površinah Mestne občine Ljubljana ob in na reki Ljubljanici, ki jih bo financiral Zavod za turizem v letu 2006.

 

Organ je z dopisom št. ZTL – 185/07 – bv, z dne 08. 08. 2007 odgovoril, da dokumentov, ki jih je Pooblaščenec zahteval z dopisom št. 021-72/2007/2, niso dostavili, ker ne obstajajo. Komisij, ki bi preverjale namembnost porabe sredstev po posameznih področjih v zavodu, nimajo, kar posledično pomeni, da nimajo njihovih ugotovitev.


Pritožba je utemeljena.

 

V skladu s prvim odstavkom 212. člena ZUP mora uvod odločbe obsegati ime organa, ki odločbo izdaja, predpis o njegovi pristojnosti, način uvedbe postopka, osebno ime stranke in njenega morebitnega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca ter na kratko označeno zadevo, za katero gre v postopku. Uvod odločbe je namenjen presoji zakonitosti v pritožbenem postopku v smislu spoštovanja pravil o pristojnosti in zastopanju. Med obveznimi sestavinami uvoda odločbe je torej navedba predpisa o pristojnosti organa, ki odločbo izdaja. Ta predpis je področni zakon, običajno organizacijsko-tehnični in ne materialni, lahko pa tudi slednji, če vsebuje določila o pristojnosti (običajno se materialni zakon navaja v obrazložitvi kot pravna podlaga za izrek). ZUP se kot podlaga za pristojnost običajno navaja le pri sklepih.

 

Pooblaščenec ugotavlja, da je organ izdal izpodbijani sklep brez navedbe pravne podlage, torej brez predpisa o stvarni pristojnosti organa, vendar navedeno ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka. Organ bi se namreč moral pri izdaji sklepa sklicevati na določbe ZDIJZ.

 

Nadalje Pooblaščenec ugotavlja, da se pritožba prosilca nanaša na zavrnitev zahteve prosilca za dostop do vseh prosilčevih vlog oziroma vseh dopisov organa, v zvezi z razpisom 2006 za vlogi »S kočijo po stari Ljubljani« in »Info in naročniški center Prvih ljubljanskih postreščkov« ter do podatka, katera komisija je preverila namembnost porabe teh sredstev ter kakšne so bile ugotovitve o porabljenih sredstvih, zato se bo Pooblaščenec v pritožbenem postopku omejil le na ta del (1. in 3. točka zahteve prosilca). Glede zahteve prosilca za obvestilo, iz katerega je razvidno, katera društva so na navedenem razpisu dobila sredstva ter kateri projekti so bili financirani, pa je organ odločil tako, da je prosilcu posredoval napotilo na spletno stran organa, prosilec pa se zoper ta del odločitve organa tudi ni pritožil.

 

Ker je iz obrazložitve izpodbijane odločbe razvidno, da je organ zavrnil zahtevo prosilca iz razloga, ker prosilec z zahtevano dokumentacijo razpolaga, saj gre za dokumente, ki jih je prosilec poslal organu oziroma organ prosilcu, Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja.

 

1. Načelo prostega dostopa po ZDIJZ
ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti zakonu, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991-I s spremembami). Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

 

V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ (načelo prostega dostopa) so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prosilčev namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje, za rešitev njegove zahteve in pritožbe ni pravno relevanten. Organ zavezanec na prvi stopnji in Pooblaščenec kot pritožbeni organ sta v skladu z ZDIJZ dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni.

 

Pooblaščenec ugotavlja, da je organ napačno uporabil materialni predpis, saj zahteve prosilca ni obravnaval kot pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki je dovoljena vsakomur. Organ je namreč prosilca obravnaval kot stranko v postopku, ki že razpolaga z vso korespondenco med prosilcem in organom, saj se je ta namreč prijavil na javni razpis organa. Zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja je organ obravnaval glede na to, kdo jo je zahteval, čeprav javnost in odprtost delovanja v skladu z ZDIJZ ne more biti odvisna od tega, kateri subjekt je informacijo zahteval, ampak zgolj od tega, ali je ta informacija po svoji vsebini informacija javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Iz dokumentov konkretne zadeve in navedb organ ni razvidno, da bi prosilec že izkoristil možnost pridobitve zahtevanih dokumentov po določbah ZDIJZ, kar bi pomenilo, da prosilec dokumentov ne zahteva prvič. Isti prosilec namreč ne more več kot enkrat zahtevati iste informacije javnega značaja, saj zato ne bi imel več pravovarstvenega interesa, če bi bilo njegovi predhodni zahtevi za dostop ugodeno. Organ se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa skliceval le na to, da prosilec z zahtevanimi dokumenti razpolaga, saj jih je poslal bodisi prosilec organu ali organ prosilcu, ni pa iz dokumentov in navedb organa razvidno, da bi prosilec iste dokumente predhodno že zahteval in bi bilo njegovi zahtevi tudi ugodeno oziroma, da se je organ prepričal, ali prosilec s temi informacijami tudi (dejansko) razpolaga. Pooblaščenec pri tem ugotavlja, da je iz pritožbe prosilca jasno razvidno, da jih nima oziroma jih je izgubil, od organa pa jih kot informacijo javnega značaja zahteva prvič. Ker organ ni dokazal, da prosilec zahtevanih dokumentov kot informacijo javnega značaja ne zahteva prvič in da je njegovi zahtevi predhodno že ugodil, Pooblaščenec ocenjuje, da pravovarstveni interes prosilca v konkretnem primeru še obstaja in je potrebno o zahtevi prosilca meritorno odločati.

 

Glede na navedeno bo Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je pritožba prosilca utemeljena v delu, ko prosilec zahteva:
- vse prosilčeve vloge oziroma vse dopise organa, v zvezi z razpisom 2006 za vlogi »S kočijo po stari Ljubljani« ter »Info in naročniški center Prvih ljubljanskih postreščkov« ter
- podatek, katera komisija je preverila namembnost porabe teh sredstev ter kakšne so bile ugotovitve o porabljenih sredstvih.
Iz tega izhaja, da bo prosilec v nadaljevanju presojal, ali te informacije predstavljajo informacijo javnega značaja in so torej dostopne vsem.

 

2. Pojem informacije javnega značaja
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

 

2.1 Podatek, katera komisija je preverila namembnost porabe sredstev ter kakšne so bile ugotovitve o porabljenih sredstvih
Pooblaščenec je v obravnavanem primeru moral ugotoviti, ali gre pri zahtevanih dokumentih, ki vsebujejo podatek, katera komisija je preverila namembnost porabe teh sredstev ter kakšne so bile ugotovitve o porabljenih sredstvih, za informacijo javnega značaja v smislu ZDIJZ. Ker se je organ skliceval na to, da zahtevanih dokumentov nima, je bilo v pritožbenem postopku potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo oziroma ali organ z njimi razpolaga.

 

Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil oziroma ga ima v posesti. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do informacij, ki že obstajajo oziroma s katerimi organ razpolaga takrat, ko zainteresirana oseba zaprosi za dostop. Organi niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Ob tem pa je vendarle potrebno opozoriti, da mora organ v primeru, ko razpolaga z dokumenti, ki bi vsebovali odgovore na vprašanja, takšne dokumente posredovati.

 

Iz dopisa organa št. ZTL – 185/07 – bv, z dne 08. 08. 2007 je razvidno, da organ nima komisij, ki bi preverjale namembnost porabe sredstev po posameznih področjih pri organu, kar posledično tudi pomeni, da nimajo njihovih ugotovitev. Pooblaščenec po preučitvi celotne zadeve ugotavlja, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja oziroma dokumenti, ki vsebujejo podatek, katera komisija je preverila namembnost porabe sredstev ter kakšne so bile ugotovitve o porabljenih sredstvih, ne obstaja, saj organ z dokumenti, ki jih zahteva prosilec, ne razpolaga. Pooblaščenec torej ne vidi razumnega razloga, da ne bi verjel navedbam organa, ki izhajajo iz dopisa organa št. ZTL – 185/07 – bv, z dne 08. 08. 2007. Prav tako ne obstaja sum, da bi organ z dokumenti, ki jih zahteva prosilec, razpolagal.

 

Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga z dokumenti, iz katerih izhaja podatek, katera komisija je preverila namembnost porabe sredstev ter kakšne so bile ugotovitve o porabljenih sredstvih, ki ga zahteva prosilec, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Na tej podlagi je treba  zahtevo prosilca za dostop do podatkov, katera komisija je preverila namembnost porabe sredstev ter kakšne so bile ugotovitve o porabljenih sredstvih, kot neutemeljeno zavrniti. 

 


2.2  Vse vloge prosilca oziroma vsi dopisi organa, v zvezi z razpisom 2006 za vlogi »S kočijo po stari Ljubljani« ter »Info in naročniški center Prvih ljubljanskih postreščkov«
Organ je Pooblaščencu skupaj z odstopom pritožbe v reševanje posredoval kopije sledečih dokumentov:
I. javni razpis za financiranje programov aktivnosti turističnih društev v Mestni občini Ljubljana za leto 2006;
II. sklep št. ZTL 63-2/06, z dne 03. 04. 2006 o imenovanju članov komisije za financiranje programov aktivnosti turističnih društev v Mestni občini Ljubljana za leto 2006;
III. prijava na javni razpis prosilca za program »Info in naročniški center Prvih ljubljanskih postreščkov«;
IV. odpiranje vlog, prispelih na Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov aktivnosti turističnih društev za leto 2006 v Mestni občini Ljubljana po predlogih izvajalcev za Društvo prvih ljubljanskih postreščkov v Ljubljani;
V. dopis organa št. ZTL 63-28/06, z dne 26. 05. 2006;
VI. javni razpis za izbiro umetniških in doživljajskih programov na javnih površinah Mestne občine Ljubljana ob in na reki Ljubljanici, ki jih bo financiral Zavod za turizem v letu 2006;
VII. sklep št. ZTL 65-1/06, z dne 03. 04. 2006 o imenovanju članov komisije za izbiro umetniških in doživljajskih programov na javnih površinah Mestne občine Ljubljana ob in na reki Ljubljanici, ki jih bo financiral Zavod za turizem v letu 2006;
VIII. prijava na javni razpis prosilca za projekt »S kočijo po stari Ljubljani«;
IX. odpiranje vlog, prispelih na Javni razpis za izbor financiranja programov umetniških in doživljajskih programov na javnih površinah v Mestni občini Ljubljana za leto 2006;
X. sklep št. ZTL 65-48/06, z dne 31. 05. 2006;
XI. vloga prosilca »Zahteva za sklep o zavrnitvi vloge«, z dne 13. 06. 2006;
XII. dopis organa št. ZTL – 116/06 mb, z dne 15. 06. 2006;
XIII. zahteva prosilca z dne 19. 06. 2006;
XIV. dopis organa št. ZTL 63-30/06, z dne 28. 06. 2006;
XV. pritožba zoper sklep št. ZTL 65-48/06;
XVI. sklep št. ZTL 65-63/06, z dne 05. 07. 2006;
XVII. zahteva prosilca za fotokopije dokumentov z dne 07. 06. 2007;
XVIII. dopis organa št. ZTL – 146/07-bv, z dne 18. 06. 2007
XIX. izpis spletne strani organa »Rezultati javnih razpisov«.


Pooblaščenec ocenjuje, da dokumenti, ki jih je zahteval prosilec pod 1. točko svoje zahteve, nedvomno izpolnjujejo pogoje za informacijo javnega značaja, saj se nahajajo v obliki dokumentov, ki so v posesti organa. Gre torej za informacije, s katerimi organ razpolaga in ki se nahajajo v pisni obliki, obenem pa tudi izvirajo iz delovnega področja organa, saj zadevajo javna razpisa, katera je razpisal organ. Pojem delovno področje je namreč izredno širok in ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, ponavadi določenih v področnih zakonih, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. Delovno področje organa po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (več v doktorski disertaciji dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 148 - 149).

 

Ker je Pooblaščenec ugotovil, da so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja glede zahteve prosilca pod 1. točko, je bilo potrebno še ugotoviti, ali gre za informacije javnega značaja, ki so prosto dostopne, ali pa je podana katera izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacije lahko zavrne.

 

Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima namreč do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Zakon namreč taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.

 

Organ se pri zavrnitvi zahteve prosilca ni skliceval na nobeno od izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zato je Pooblaščenec na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP, po katerem mora pritožbeni organ po uradni dolžnosti preizkusiti, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon, presojal, ali zahtevani dokumenti predstavljajo katero izmed izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je pri preučitvi zahtevanih dokumentov prosilca pod 1. točko ugotovil, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo nobene od izjem, določene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zato se pritožbi prosilca v tem delu ugodi in je organ dolžan prosilcu omogočiti dostop do informacij javnega značaja, zahtevanih v 1. točki zahteve prosilca. Pod zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja pod 1. točko se razume celotna korespondenca med prosilcem in organom glede vlog »S kočijo po stari Ljubljani« in »Info in naročniški center Prvih ljubljanskih postreščkov«, in ki jih je organ posredoval Pooblaščencu.

 

Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP sklep organa v izpodbijanem delu odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ je tako dolžan prosilcu posredovati vse vloge prosilca in vse dopise organa, v zvezi z razpisom 2006 za vlogi »S kočijo po stari Ljubljani« ter »Info in naročniški center Prvih ljubljanskih postreščkov«, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. To je dolžan storiti v roku 3 (treh) dni od prejema te odločbe.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka