Prosilec zoper Okrajno sodišče v Piranu

Datum: 06.08.07
Številka: 021-64/2007/2

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 ter 51/07 - ZUstS-A, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odst. 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………. (v nadaljevanju prosilka) zoper sklep Okrajnega sodišča v Piranu, Tartinijev trg 1, 6330 Piran z dne 04.06.2007 (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

Sklep organa z dne 04.06.2007 se odpravi in se zadeva vrne organu v ponovno odločanje.
Organ mora o zahtevi prosilke odločiti v tridesetih dneh.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 09.04.2004 na organ naslovila vlogo, s katero je od njega zahtevala, naj ji sporoči ime in priimek zemljiškoknjižnega referenta, ki je obravnaval zadeve pod Dn. št. 926/81, 927/81, 1930/94 in 4802/2006. Prosilka je navedla, da se je v teh ZK spisih odločalo o njeni nepremičnini in da želi zavarovati svoje pravice.

Organ je prosilki dne 13.04.2007 posredoval odgovor, iz katerega izhaja, da lahko prosilki dostavi prepis sklepov, ki so se vodili v zadevah pod Dn. št. 926/81, 927/81, 1930/94 in 4802/2006, iz katerih bo viden zahtevani podatek, v kolikor bo prosilka izkazala pravni interes.

Prosilka je organu dne 23.04.2007 poslala dopis, v katerem navaja, da je interes izkazala že v svojem predlogu z dne 09.04.2007 ter dodaja, da je iz spisov navedenih zadev razvidna nezakonitost in samovolja, celo 8 letno zadrževanje pritožbe v predalu, ne da bi bila poslana pritožbenemu sodišču. Obenem se prosilka izrecno sklicuje tudi na pravico do informacije javnega značaja ter pojasnjuje, da se strinja, da ji sodišče pošlje prvonavedena Dn sklepa iz leta 1981, saj ji jih ni nikoli vročilo. Vztraja pa pri imenu in priimku ZK referenta, ker so na Dn sklepih običajno podpisi sodnika, ne pa ZK referenta, ki je zadevo dejansko obravnaval.

Dne 09.05.2007 je organ prosilki posredoval fotokopije sklepov Dn. št. 18/86 in 4802/2006. Obenem jo je obvestil, da se mora za fotokopije sklepov pod Dn. št. 926/81 in 927/81 obrniti na Pokrajinski arhiv Koper.

Prosilka je organu dne 22.05.2007 poslala odgovor, v katerem navaja, da je prejela dva ZK sklepa, za katera ni nikoli zaprosila. Že z dopisom z dne 09.04.2007 je prosila za ime in priimek ZK referenta, ki je obravnaval zadeve pod Dn št. 926/81, 927/81, 18/86 in 4802/2006. Po mnenju prosilke gre za javne uslužbence in ji je organ dolžan sporočiti zahtevane podatke.

Organ je prosilki dne 04.06.2007 izdal sklep, s katerim je zahtevo prosilke zavrgel. V obrazložitvi organ navaja, da je zahtevo prosilke potrebno zavreči na podlagi 19. čl. ZDIJZ. V 1. čl. ZDIJZ je določeno, da ta zakon ureja prost dostop do informacij javnega značaja s katerimi razpolagajo državni organi. Sodišče je državni organ. Po 1. odst. 4. čl. ZDIJZ je javna informacija tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V obravnavanem primeru so taki dokumenti sklepi zemljiškoknjižnega sodišča, kot arhivsko gradivo (2. odst. 4. čl. ZDIJZ), iz katerih je razvidno, kdo je konkretni postopek obravnaval. Sodišče zagotavlja javnost zemljiške knjige na podlagi 195. do 199. čl. ZZK-1, kot specialnega predpisa. Zahtevana imena morebitnih zemljiškoknjižnih referentov, ki naj bi zadevo, po navedbah prosilke, obravnavali, po določbah ZDIJZ niso informacije javnega značaja. Niso torej izpolnjeni pogoji iz 2. tč. 1. odst. 17. čl. ZDIJZ, po katerem mora stranka opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevanim dokumentom iz 1. odst. 4. čl. zakona, saj očitno želi le podatke, ki ne predstavljajo akta iz te določbe.

Dne 19.06.2007 je prosilka zoper sklep organa vložila pritožbo. V njej navaja, da ji organ odreka pravico do podatka o referentki v zemljiški knjigi, ki so ji bili dodeljeni v delo Dn spisi, glede katere želi uveljavljati osebno odgovornost. Sodišče je zavezano poslovati transparentno in zavarovati zakonite pravice stranke, tudi ko gre za sum pristranskega obravnavanja in odločanja. Po mnenju prosilke je sklep o zavrženju nezakonit, saj za zavrženje ni ne dejanske, ne pravne podlage. Sklicevanje na 2. tč. 1. odst. 17. čl. ZDIJZ je nerazumljivo in brez opore v ZDIJZ. Prosilka zahteva samo ime in priimek referentke. Ne gre za nobeno arhivsko gradivo, zato je sklicevanje na 2. odst. 4. čl. ZDIJZ zmotno. Prav tako zahtevani podatek nima nič skupnega z načelom javnosti zemljiške knjige. V glavni knjigi ZK  tega podatka seveda ni. V zbirki listin pa so le Dn sklepi, ki so podlaga za ZK vpis. Ti Dn sklepi imajo podpis sodnika, ki (formalno) podpiše sklepe, podatek o referentki pa je podan v obliki kratice ali šifre, kar pritožnici ne omogoča prepoznave. Kakšne nepravilnosti pa so se dogajale pri izdaji teh Dn sklepov, pa je nazorno razvidno iz samih sklepov, vloženih pravnih sredstev in pritožbenih odločb. Pritožnica meni, da ima pravico do poštenega sojenja, odgovorne osebe pa morajo odgovarjati za svoja ravnanja.

Organ je pritožbo prosilke dne 26.06.2007 odstopil v reševanje Pooblaščencu.

Pritožba je utemeljena.

Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Organ navaja, da je zahtevo prosilke potrebno zavreči, ker niso izpolnjeni pogoji iz 2. tč. 1. odst. 17. čl. ZDIJZ.  Pooblaščenec ugotavlja, da organ zahtevo prosilca, upoštevaje 18. in 19. čl. ZDIJZ, lahko zavrže samo v primeru, ko je prosilca predhodno pozval in mu določil rok, v katerem naj zahtevo dopolni, pa prosilec zahteve ni dopolnil v roku, ali če zahteva tudi po dopolnitvi ne  izpolnjuje pogojev iz 17. člena ZDIJZ in je zato organ ne more obravnavati. 

V obravnavanem primeru je Pooblaščenec ugotovil, da organ prosilke ni pozval na dopolnitev zahteve, zato je ravnal v nasprotju z 18. čl. ZDIJZ, s čimer je kršil pravila postopka, kar predstavlja pritožbeni razlog po 4. tč. 1. odst. 237. čl. ZUP.

Obenem je Pooblaščenec ugotovil, da so v postopku izdaje izpodbijanega sklepa podane tudi bistvene kršitve pravil postopka po 7. točki 2. odstavek 237. člena ZUP iz razloga, ker je obrazložitev izpodbijanega sklepa pomanjkljiva, tako da se sklepa ne da preizkusiti. Iz obrazložitve sklepa namreč niso razvidni razlogi, zakaj je organ zahtevo prosilke zavrgel ter na katera dejstva in dokaze je oprl svojo odločitev. Organ namreč ni pojasnil, v katerem delu zahteve ni bilo mogoče obravnavati, celo nasprotno, iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da se je organ spustil v vsebinsko odločanje o zahtevi (to je, ali so izpolnjeni kriteriji iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ za obstoj informacije javnega značaja in ali je podana katera izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja). Povsem nelogičen je torej zaključek organa, da se zahteve prosilke ne da obravnavati, ker je nepopolna.

Odločbe ni mogoče preizkusiti, če nima obrazložitve ali bistvenih delov obrazložitve, ki bi jih  po zakonu morala imeti, saj ni mogoče presoditi utemeljenosti izreka odločbe - tako tudi sodna praksa, glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 494/2003, VS15303 (več: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika dr. Tone Jerovšek in prof.dr. Gorazd Trpin, Inštitut za javno upravo, 2005, komentar k 237. členu ZUP).

 214. člen ZUP v 1. odstavku določa, da obrazložitev odločbe obsega:
- razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
- ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto;
- razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov;
- navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba;
- razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo,
- razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
Polna obrazložitev pisne odločbe vključuje vrsto elementov, ki omogočajo predvsem presojo o pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju ter pravilni uporabi materialnega prava. Prvi odstavek 214. člena v 6. točki poudarja, da je treba posebej natančno navesti razloge za zavrnilno odločbo oz. za zavrnitev posameznega zahtevka, da bi dosegli namen obrazložitve.  Obrazložitev mora biti izčrpna, v njej morajo biti povzete zahteve strank in celotni ugotovitveni in dokazni postopek (več: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika dr. Tone Jerovšek in prof.dr. Gorazd Trpin, Inštitut za javno upravo, 2005, komentar k 214. členu ZUP).

Ker je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, je Pooblaščenec ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje. Odločbo je na podlagi 3. odst. 251. čl. ZUP odpravil in vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek. 

Primarno mora organ prve stopnje po uradni osebi, določeni za posredovanje informacij javnega značaja prosilko pozvati, naj zahtevo dopolni v skladu z 2. odst. 17. čl. ZDIJZ, pri čemer mora, upoštevaje 2. odst. 18. čl. ZDIJZ, prosilki nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve. Po prejemu popolne zahteve mora organ o zahtevi prosilke odločiti in presoditi, ali zahtevana informacija javnega značaja obstaja ter ali so morebiti podani pogoji za uporabo katere izmed izjem od prostega dostopa po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Pooblaščenec pri tem še posebej opozarja, da je organ dolžan upoštevati tudi 1. alinejo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, po kateri se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka