Prosilec - Občina Starše
+ -Številka: 021-74/2007/6
Kategorije: Ali gre za inf. javnega značaja
Datum: 19.09.07
Številka: 021-74/2007/6
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. čl. in 2. odstavka 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06- uradno prečiščeno besedilo, 105/2006-ZUS-1, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. 090-3/2007-D5, z dne 23.07.2007, odločbo št. 090-3/2007-D4, z dne 23.07.2007, zoper napotilo, kje se nahaja informacija št. 090-3/2007-D3, z dne 18.07.2007 in zoper dopis z dne 23.07.2007, št. 090-3/2007-D2 Občine Starše, Občinska Uprava, Starše 93, 2205 Starše (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi prosilca v delu zoper pisno napotilo organa z dne 24.07.2007, št. 090-3/2007-D3 se ugodi. Organ je dolžan prosilcu v roku petnajstih dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo:
- predloga za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini parc. Št. 744 in 745/2 trgovina Loka, z dne 20.06.2007 in
- sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 01.07.2005, dn. št. 8368/05.
2. V preostalem delu se pritožba kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je na organ podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 07.06.2007, v kateri je navedel naslednja vprašanja:
1. Zakaj še ni uporabnega dovoljenja za telovadnico, da bi bila možna rekreacija za društvo?
2. Kdaj bo dobil dokumentacijo o prenosu trgovine v Loki na občino, predvsem na osnovi katerih pravno veljavnih dokumentov je bil prenos opravljen?
3. Kdaj bo dobil pismen odgovor na prošnjo o prostoru poslanske pisarne?
4. Dokumentacijo, ki dokazuje nasprotno od trditev prosilca, da so krajevne skupnosti pravne osebe (ob nastopu mandata decembra 2006 je prosilec od občinske uprave prejel kopijo statuta občine Starše, kjer v 55. čl. piše: »Krajevna skupnost je pravna oseba«).
5. Pisno dokumentacijo o zmanjšanih dotacijah v ŠD Brunšvik zaradi pokrivanja funkcionalnih stroškov.
(opomba Pooblaščenca: 3., 4. in 5. točko zahteve prosilca je tako oštevilčil Pooblaščenec, zaradi lažjega sklicevanja v nadaljevanju odločbe, v zahtevi prosilca pa so označene 1., 2. in 3.)
Organ je vsako točko zahteve prosilca obravnaval posebej:
• zahtevi pod točko 1. (uporabno dovoljenje za telovadnico) je ugodil in prosilcu skupaj z dopisom z dne 23.07.2007, št- 090-3/2007-D2, dne 24.07.2007 poslal fotokopijo delne odločbe Upravne enote Maribor, z dne 26.03.2007, št. 351-1211/2006-11(7122).
• glede zahteve pod točko 2. (prenos trgovine v Loki na občino) je organ prosilcu poslal napotilo z dne 24.07.2007, št. 090-3/2007-D3, kje se informacija nahaja. Pri tem je organ citiral 5. odst. 6. čl. ZDIJZ in se skliceval na Zakon o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003, v nadaljevanju ZZK-1), ki v 1. členu določa, da je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Sestavljena je iz glavne knjige in zbirke listin. Temeljno načelo zemljiške knjige je načelo javnosti, kar pomeni, da je vsebina zemljiške knjige javno dostopna vsem, zato se nihče ne more sklicevati, da mu vsebina posameznega vpisa ni poznana. Zemljiška knjiga ni samo evidenca nepremičnin in stvarnih pravic na nepremičninah, temveč se opravlja ves promet stvarnih pravic po poti vpisov v zemljiško knjigo. Podatki, ki so vpisani v glavno knjigo zemljiške knjige so javni in jih sme vsakdo pregledovati in tudi zahtevati, da se mu izda izpisek iz glavne knjige. Zbirka listin je samo omejeno javna, saj sme vpogled in prepis listin, ki so vložene v zbirki listin, zahtevati samo oseba, ki ima za to upravičen interes. Glede informacije o prenosu lastništva trgovine v Loki je organ prosilcu tako sporočil, da ta stoji na parceli št. 745/2, k.o. Loka pri Rošnji, v zvezi s prenosom lastninske pravice pa je organ prosilca napotil na Okrajno sodišče v Mariboru ali na katerokoli Upravno enoto, kjer se lahko pridobi zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega je v B listu razviden način prenosa nepremičnine. Organ je zaključil, da drugih posebnih dokumentov v tej zvezi nima.
• o zahtevi pod točko 3. (uporaba poslanske pisarne) je organ izdal odločbo z dne 23.07.2007, št. 090-3/2007-D5, s katero je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da je prosilec želel dobiti dokumentacijo v zvezi z odgovorom na prošnjo o uporabi prostora poslanske pisarne. V postopku pa je bilo ugotovljeno, da je prosilec dne 7. 6. 2007 podal zahtevo, kdaj bo dobil pisni odgovor na prošnjo za uporabo poslanske pisarne stranke v prostorih občinske uprave Občine Starše. Organ je ugotovil, da 1. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil In izvajalci javnih služb. 4. člen ZDIJZ definira informacijo javnega značaja in določa, da je to informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz tega izhaja, da so za opredelitev informacije javnega značaja pomembni trije kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, da organ z njo razpolaga in da se le ta nahaja v materializirani obliki. Informacijo javnega značaja tako predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Ker organ tega dokumenta nima oziroma ga ni izdelal, ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, kar pomeni, da informacija javnega značaja ne obstaja.
• o zahtevi pod točko 4. (dokumenti, ki izkazujejo, da krajevna skupnost ni pravna oseba) je organ odločil z odločbo z dne 23.07.2007, št. 090-3/2007-D4, s katero je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, saj je pravna subjektiviteta bivšim krajevnim skupnostim prenehala po samem zakonu. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 70/97, ZLS -H) je v 18. členu določil, da morajo občinski sveti uskladiti statute s tem zakonom v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi. Ožjim delom občin, ki so pravne osebe in katerih organizacija, delovanje in pravni status ne bodo usklajeni z določbami tega zakona, preneha pravna subjektiviteta ter se po uradni dolžnosti odpravijo njihovi žiro računi z 31. 12. 1998. Pri organu je veljaven Statut Občine Starše, ki je bil objavljen v Medobčinskem uradnem vestniku št. 12/95. Statut sicer v 52. členu določa, da so krajevne skupnosti pravne osebe, vendar kot je bilo zgoraj navedeno, organ statuta ni uskladil z določbami ZLS - H. Sklep o sprejetju novega statuta na sejah občinskega sveta pa do izdaje te odločbe še ni bil sprejet, zato Statut Občine Starše ni usklajen z zakonom, kar posledično pomeni, da velja zakonsko določilo 18. člena ZLS - H. Na podlagi navedenega je organ zaključil, da dokumenti, ki jih prosilec zahteva, ne obstajajo, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.
• zahtevi pod točko 5 (zmanjšane dotacije v ŠD Brunšvik zaradi pokrivanja funkcionalnih stroškov) je organ ugodil in prosilcu skupaj z dopisom z dne 10.08.2007, št. 090-3/2007-D8 posredoval fotokopijo obvestila z dne 07.12.2006, fotokopijo zahtevka z dne 08.12.206 in fotokopijo dotacije, iz katere je razvidno zmanjšanje dotacije, fotokopijo računov Elektra Maribor in fotokopijo kontne kartice ŠD Brunšvik.
Zoper odločitve organa iz prejšnjega odstavka, razen zoper odločitev organa, ki se nanaša na 5. točko zahteve, je prosilec dne 02.08.2007 pri organu vložil pritožbo z dne 31.07.2007, v kateri je uvodoma navedel, da vlaga pritožbo na odločbe prejete s strani organa, kjer je praktično povsod bila zavrnjena njegova zahteva. Meni, da se je organ prvenstveno usmeril k cilju NE posredovanja kakršnegakoli dokumenta in samo v tej smeri iskal zakonske možnosti. Namen tega organa bi naj bil pomoč občanom in prebivalcem, pa tudi pomoč svetnikom občinskega sveta pri odločanju, pojasnjevanju zadev in nadzoru njihovega dela. Prosilec je pojasnil, da se njegova pritožba smiselno povezuje z vsemi odgovori organa, zato se bo usmeril le na posamezna pojasnila:
• pritožba zoper dopis št. 090-3/2007-D2 z dne 23.7.2007
Prosilec je navedel, da je bila v prilogi posredovana delna odločba, ki je vsebovala tudi izdajo uporabnega dovoljenja (26.3.2007) za večnamensko telovadnico - prizidek k Osnovni šoli Starše, vendar brez uporabnega dovoljenja za zunanje stopnišče ob jugovzhodnem delu telovadnice. Prosilec nadaljuje, da je s tem Občinska uprava izdala zahtevano dokumentacijo, opozarja pa, da je bil njegov prvotni sum utemeljen, saj je župan že prej zatrjeval, da je uporabno dovoljenje izdano, potem pa zopet, da še ni, ker Upravna enota rabi toliko časa, dejansko pa je investitor šele 9.3.2007 dopolnil manjkajočo dokumentacijo. Slavnostna otvoritev je bila že skoraj dva meseca pred izdajo uporabnega dovoljenja. Svetnikom OS se je ves čas prikrivalo dejansko stanje in kratilo dostop do uradnih informacij, potrebnih za odločanje. Prosilec je zaključil, da še vedno velja zahteva za posredovanje dokumentacije, potrebne za sklic Izredne seje, ki pa jo ločeno ponovno vlaga za primer, da prej ni bila vložena pravilno.
• pritožba zoper dopis št. 090-3/2007-D3 z dne 18.7.2007
Prosilec je navedel, da je v zgoraj navedenem dopisu organ pojasnil, da ZDIJZ v 6. členu določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije. Prosilec se s tem strinja, vendar nadaljuje, da če že zanemari dejstvo, da bi bilo lažje poslati kopijo dokumentacije kot pa iskati pravne možnosti za nekooperativnost, je tudi jasno, da določene dokumente s strani Zemljiške knjige lahko pridobi le pooblaščena oseba na osnovi žigosane vloge. Zbirka listin je samo omejeno javna. Ker nima žiga KS Loka-Rošnja, ne more preveriti, ali so bili predloženi še kaki dokumenti. Mora verjeti organu, ki pravi, da drugih dokumentov ni. Prosilec je pridobil list B iz zemljiške knjige, kjer je navedena sprememba na osnovi 18. čl. ZLS, ki bi naj ukinil KS kot pravne osebe. To dejanje po mnenju prosilca nima osnove. V Občini Starše je bil sprejet le en Statut, ki govori, da so krajevne skupnosti pravne osebe. Zakon, na katerega se pri spremembi vpisa v Zemljiško knjigo sklicuje organ (ZLS 70/97), govori v 3. členu o spremembi 18. člena. Ta v drugem odstavku po novem pravi, da Občinski svet LAHKO s spremembo Statuta ukine ožje dele občine ali spremeni njihovo območje (pobudo da tudi zbor krajanov ali določeno št. prebivalcev). Poudarek je na besedici LAHK0, 18. člen pa govori, da se Statut MORA v šestih mesecih uskladiti z zakonom. MORA se uskladiti, vendar le v primeru, če bi se bil spremenil, kar pa ni bila obveza, ampak možnost. V občinskem svetu nikoli ni bilo soglasja za spremembo Statuta, zato še vedno velja prvi, v katerem je jasno zapisano, da so KS pravne osebe. Kot takim jim je bilo neupravičeno odvzeto premoženje in preneseno na Občino. Prosilec domneva, da bi morali obstajati še kaki dokumenti, vloge, izjave organa, citiranje in navajanje Zakonov, pojasnila...., na osnovi česar je bila opravljena sprememba, zato vlaga pritožbo.
• pritožba zoper odločbo št. 090-3/2007-D4 z dne 23.7.2007
Prosilec je kot obrazložitev navedel, da se ta zahteva navezuje na zgornji dokument, kjer je podal razlago. Že na seji občinskega sveta je pozval občinsko upravo, da predloži dokumente, ki bi negirali njegove trditve in potrjevali njihove trditve. Sedaj organ pojasnjuje, da dokumentov ni, saj je to po zakonu. Zakon, ki ga navajajo, v celoti gledano pravi drugače, zato vlaga pritožbo.
• pritožba zoper odločbo št. 090-3/2007-D5 z dne 23.7.2007
Prosilec je navedel, da je organ ugotovil, da dokumenta ne more posredovati, saj ne obstaja. Res je, da pisno še ni bil izdan, je pa dejstvo, da je Poslanska pisarna delovala že prejšnje mandate in tudi skoraj dve leti v tem mandatu poslanca g. Srečka Hvauca, v tem mandatu pa na osnovi ustnega dogovora med poslancem in županom. Januarja 2007 je župan prepovedal uporabo prostora z ustnim pojasnilom, da uporaba nikoli ni bila odobrena. Prosilec je pojasnil, da so prostor uporabljali vsak prvi ponedeljek v mesecu eno uro in vsakomur je jasno, da če ne bi bilo dovoljenja, bi jih že prvo uro izgnali. Kasneje je bila vložena uradna prošnja za soglasje, na katero pa nikoli ni bilo pisnega odgovora. Zato dokument ne obstaja. Župan je na eni izmed sej na vprašanje prosilca odgovoril, da poslanec prostor lahko uporablja, prosilec pa ne. Prosilec ga je opozoril, da ima sklenjeno pogodbo z DZ RS in da je registriran pogodbeni sodelavec poslanskih pisarn g. Hvauca. Kot tak mora imeti omogočen dostop do prostorov, kjer sprejemajo stranke. Prosilec ga je pozval, da mu pisno odgovori. Njegove besede, posnete tudi po magnetogramu, so bile: »dobil boš pisni odgovor«. Ta odgovor prosilec čaka, ali pa napotilo, na koga naj se obrne, zato vlaga pritožbo.
Prosilec je na koncu še navedel, da na pojasnilo in dokumentacijo o zmanjšanih dotacijah v ŠD Brunšvik še čaka.
Dne 13.08.2007 je Pooblaščenec prejel dopis organa z dne 10.08.2007, št. 090-4/2007-D4, da je prosilcu posredoval fotokopijo dokumentov, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 07.06.2007, pod 5. točko (zmanjšane dotacije v ŠD Brunšvik zaradi pokrivanja funkcionalnih stroškov).
V telefonskem razgovoru dne 11.09.2007 je prosilec pojasnil, da je z odgovorom organa, ki se nanaša na 5. točko njegove zahteve z dne 07.06.2007, glede dostopa do pisne dokumentacije o zmanjšanih dotacijah v ŠD Brunšvik zaradi pokrivanja funkcionalnih stroškov, zadovoljen in da v tem delu ni vložil pritožbe.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 13.08.2007, s prilogami, na podlagi 1. odstavka 245. čl. ZPP, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da je organ vsako točko zahteve prosilca z dne 07.06.2007 obravnaval posebej, tako da je izdal dve odločbi št. 090-3/2007-D4 z dne 23.7.2007 in št. 090-3/2007-D5 z dne 23.7.2007, pisno napotilo z dne 24.07.2007, št. 090-3/2007-D3 in dopis z dne 23.07.2007, št- 090-3/2007-D2. Zoper navedene odločitve organa pa je prosilec vložil pritožbo dne 02.08.2007.
Pooblaščenec bo, glede na vloženo zahtevo in pritožbo, o vseh odločitvah organa, ki so predmet pritožbe, odločil z eno odločbo.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. odstavku 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje celotnega javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, torej tudi samoupravne lokalne skupnosti, ne le državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odst. 4. čl. ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacije je povezana z delom organa in jih je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se le-ta nahaja v materializirani obliki-v obliki dokumenta.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu sam, v sodelovanju z drugim organom ali jo pridobiti pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pojem delovno področje po ZDIJZ se namreč razteza na vsak podatek, ki je nastal v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. čl. ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija Urške Prepeluh, Pravica do dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, organu tudi ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima. Nadalje iz opredelitve informacije javnega značaja določene 1. odst. 4. čl. ZDIJZ še izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja, zato organi, zavezanci po ZDIJZ, nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanja ter da dajejo pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa.
Ker pa je potrebno zadevo obravnavati v duhu namena zakona, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacijo javnega značaja, je vendarle dolžnost organa, da pri obravnavanju zahteve prosilca, ki je postavljena v obliki vprašanj, ugotovi, ali se morda odgovori na vprašanja nahajajo v dokumentih, s katerimi organ razpolaga.
Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilec svojo zahtevo v treh točkah postavil v obliki vprašanja, vendar jo je organ, v skladu z namenom zakona, obravnaval v celoti, vendar pa je zahtevo prosilca iz 3. in 4. točke zavrnil z obrazložitvijo, da z dokumenti ne razpolaga. Glede zahteve iz 1. točke je organ prosilcu posredoval zahtevan dokument, vendar se je prosilec pritožil; pri zahtevi iz 2. točke pa je organ prosilca napotil, kje se informacija nahaja. Prosilec se je tudi na slednje pritožil z obrazložitvijo, da organ zagotovo razpolaga s kakšnimi dokumenti, ki so v zvezi s prenosom lastništva trgovine v Loki.
Pooblaščenec je zato v obravnavanem primeru najprej ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi trije kriteriji za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ oziroma, ali obstaja t.i. kriterij materializirane oblike. Zato je Pooblaščenec, z namenom razjasnitve dejanskega stanja dne 12.09.2007 opravil telefonski razgovor z organom zaradi ugotovitve, ali morebiti obstajajo še kakšni dokumenti, iz katerih izhaja odgovor na vprašanja, ki jih je v svoji zahtevi zastavil prosilec oz. dokumenti, ki jih je prosilec zahteval.
Pooblaščenec je v nadaljevanju, zaradi preglednosti, posebej obravnaval vsako točko zahteve, ki je predmet pritožbe:
1. Uporabno dovoljenje za telovadnico
Organ je na vprašanje prosilca, zakaj še ni uporabnega dovoljenja za telovadnico, da bi bila možna rekreacija za društvo, le temu posredoval fotokopijo delne odločbe, s katero je organ pridobil uporabno dovoljenje za večnamensko telovadnico. Prosilec se je pritožil, da ni prejel uporabnega dovoljenja za zunanje stopnišče ob jugovzhodnem delu telovadnice, kar je izhajalo iz prejete delne odločbe, navajal pa je tudi, da še vedno vztraja pri zahtevi za posredovanje dokumentacije, potrebne za sklic izredne seje.
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ s tem, ko je prosilcu posredoval uporabno dovoljenje za telovadnico, smiselno prosilcu omogočil dostop do zahtevane informacije, ki je predmet zahteve pod točko ena. Pooblaščenec je uporabil besedo smiselno zato, ker je seveda brez pomena posredovati dokument, ki izkazuje »zakaj še ni uporabnega dovoljenja«, če slednji že obstaja. Pritožba prosilca je zato v tem delu neutemeljena, saj predstavlja razširitev prvotne zahteve z dne 07.06.2007. Prosilec namreč v prvotni zahtevi informacij, ki jih je zahteval v pritožbi, ni zahteval. Organ je z izpodbijanim dopisom z dne 23.07.2007, št- 090-3/2007-D2 odločil o 1. točki zahteve z dne 07.06.2007, zato je pritožba prosilca zoper odločitev organa dovoljena le v delu, ki se nanaša na informacijo, zahtevano že v 1. točki prvotne zahteve z dne 07.06.2007. Ker je Pooblaščenec pritožbeni organ, pritožba pa je dovoljena le v delu, ki se ujema z zahtevo, je Pooblaščenec izpodbijano odločitev organa lahko preizkusil le glede informacije, ki jo je prosilec zahteval v 1. točki prvotne zahteve. Kot je bilo navedeno že zgoraj, je po oceni Pooblaščenca organ prosilcu posredoval informacijo, ki jo je prosilec zahteval v 1. točki svoje zahteve z dne 07.06.2007 in je zato pritožba v tem delu neutemeljena. Vsi ostali zahtevani dokumenti pa so predmet novega postopka, o katerem mora odločati prvostopenjski organ.
2. Prenos trgovine v Loki na organ
Vprašanje prosilca, kdaj bo dobil dokumentacijo o prenosu trgovine v Loki na občino, predvsem na osnovi katerih pravno veljavnih dokumentov je bil prenos opravljen, je organ pravilno obravnaval kot zahtevo po dokumentih, ki izkazujejo prenos trgovine v Loki na občino. Organ je prosilca v skladu s 5. odst. 6. čl. ZDIJZ napotil na Okrajno sodišče v Mariboru ali na katerokoli Upravno enoto, kjer se lahko pridobi zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega je v B listu razviden način prenosa nepremičnine in navedel, da drugih posebnih dokumentov v tej zvezi nima.
Prosilec je v pritožbi vztrajal, da organ zagotovo razpolaga z dokumenti, na osnovi česar je bila opravljena sprememba, ki pa jih pri organu, kamor je bil napoten, ni mogel prejeti. V tem delu gre torej za pritožbo zoper napotilo, ker prosilec ni prejel vsega, kar je v okviru svoje zahteve iz 2. točke zahteval. Po mnenju Pooblaščenca je pritožba zoper napotilo dopustna, saj dejansko organ s sklicevanjem na 5. odst. 6. čl. ZDIJZ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije in bi bilo kakršno koli drugačno tolmačenje v nasprotju z namenom ZDIJZ (2. čl.).
ZZK-1, na katerega se sklicuje tudi organ, v 1. odst. 125. čl. določa, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis (v nadaljnjem besedilu: zemljiškoknjižni predlog) in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo.
Po uradni dolžnosti zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih samo, če tako določa zakon (2. odst. 125. čl.) V primerih iz 2. odst. 125. čl. lahko zemljiškoknjižno sodišče odloča tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga (3. odst. 125. čl.).
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec v zgoraj omenjenem razgovoru z organom dne 12.09.2007 organ pozval, da mu pojasni postopek spremembe vpisa lastništva za trgovino v Loki, saj zagotovo razpolagajo z zemljiškoknjižnim predlogom za vpis in s sklepom sodišča. Organ je pritrdil, da s temi dokumenti razpolaga in jih je dne 13.09.2007 po faksu posredoval Pooblaščencu. Ob tem je organ še pojasnil, da drugih dokumentov v zvezi z 2. točko zahteve prosilca nima. Pooblaščenec glede na podano pojasnilo organa ni videl razloga, da navedbam organa ne bi verjel.
Nadalje je Pooblaščenec presojal, ali predlog za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 744 in 745/2, trgovina Loka, z dne 20.06.2007 in sklep Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 01.07.2005, dn. št. 8368/05, predstavljata informacijo javnega značaja. Dokumenta nedvomno izvirata iz delovnega področja organa, saj je organ dolžan razpolagati s svojim premoženjem kot dober gospodar (51. čl. ZLS), kar pomeni, da je zagotovo dolžan poskrbeti, da je premoženje občine urejeno ustrezno oz. v skladu z zakonom. Navedeno pomeni, da so izpolnjeni vsi trije kriteriji za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ. Pooblaščenec pa je nadalje po uradni dolžnosti na podlagi 2. odst. 247. čl. ZUP in v skladu z načelom materialne resnice (8. člen ZUP) izvedel preizkus, ali gre v konkretnem primeru morebiti za katero od izjem, določenih v I. odst. 6. čl. ZDIJZ, zaradi česar bi bilo potrebno zavrniti dostop do zahtevanega dokumenta. Po skrbnem pregledu obeh dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da ne vsebujeta nobene izjeme iz I. odst. 6. čl. ZDIJZ in sta zato prosto dostopna.
Pritožba prosilca je zato v tem delu utemeljena. Organ je dolžan prosilcu posredovati fotokopijo predloga za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini parc. Št. 744 in 745/2 trgovina Loka, z dne 20.06.2007 in sklep Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 01.07.2005, dn. št. 8368/05.
3. Uporaba poslanske pisarne
Vprašanje prosilca, kdaj bo dobil pisen odgovor na prošnjo o prostoru poslanske pisarne, je organ obravnaval kot zahtevo po dokumentu, iz katerega izhaja odgovor na prošnjo o prostoru poslanske pisarne. Organ je 3. točko zahteve zavrnil z odločbo z dne 23.07.2007, št. 090-3/2007-D5, iz razloga, ker z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga.
V razgovoru dne 12.09.2007 je organ Pooblaščencu pojasnil, da zahtevanega dokumenta nimajo v materializirani obliki, torej v obliki dokumenta. Pooblaščenec pa ne vidi razumnega razloga, da ne bi verjel navedbi uradne osebe pri organu. Pojasnilo uradne osebe je bilo namreč jasno in nedvoumno (prim. 2. odst. 10. čl. ZInfP).
Navedeno pomeni, da glede dokumenta, ki ga je prosilec zahteval v 3. točki zahteve z dne 07.06.2007, ni izpolnjen prvi pogoj iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. To pomeni, da ni izpolnjen pogoj, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Ker z zahtevanimi dokumenti organ ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, saj zahtevana informacija ne obstaja, zato je odločil, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe.
4. Dokumenti, ki izkazujejo, da krajevna skupnost ni pravna oseba
Organ je z odločbo št. 090-3/2007-D4 z dne 23.7.2007 zahtevo prosilca iz 4. točke zavrnil iz razloga, ker z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga.
V razgovoru dne 12.09.2007 je organ Pooblaščenca ponovno opozoril na 18. čl. ZLS-H, ki ukinja pravno subjektiviteto ožjim delom občin, ki so pravne osebe, če njihova organizacija, delovanje in pravni status niso bili usklajeni z določbami ZLS-H. Po uradni dolžnosti se odpravijo tudi njihovi žiro računi. Kljub temu pa je Pooblaščenec organ pozval, da preveri, ali razpolagajo s kakršnim koli dokumentom, ki je v zvezi s statusom krajevne skupnosti. Organ je v tej zvezi omenil posamezne zapisnike sej Občinskega sveta, ki jih je nato dne 13.09.2007 po faksu posredoval Pooblaščencu.
Pooblaščenec ugotavlja, da je pri organu veljaven Statut, ki je bil objavljen v Medobčinskem uradnem vestniku št. 12/95 in ki do izdaje izpodbijane odločbe ni bil usklajen z določbami ZLS-H, ki je sicer določil uskladitveni rok do 31.12.1998. To pomeni, da je krajevna skupnost dne 31.12.1998 dejansko izgubila status pravne osebe po samem zakonu, ker njeno delovanje ni bilo usklajeno z določbami ZLS-H. Zakon je namreč izrecno zahteval, da se prav ožji deli občine, ki so bili na dan 15.11.1997 (ko je začel veljati ZLS-H) pravne osebe, uskladijo z zakonom, in če tega ne storijo, izgubijo takšen status. Zakonodajalec torej z ZLS-H ožjim delom občine, ki so bile na dan 15.11.1997 pravne osebe, ni dal možnosti, ampak obvezo, da se njihovo delovanje, organizacija in pravni status uskladijo s tem zakonom. Prosilec se sicer v pritožbi prav tako sklicuje na ZLS-H, in sicer na 3. čl., ki spreminja 18. čl., tako da občinski svet lahko s spremembo statuta ukine ožji del občine ali spremeni njegovo območje, vendar pa Pooblaščenec poudarja, da slednja določba velja za naprej. ZLS-H je namreč v 18. čl. ZLS-H jasno določil, kako se morajo zadeve urediti v prehodnem obdobju za ožje dele občine, ki so imele status pravne osebe po prej veljavni zakonodaji.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena. Dokument, ki izkazuje, da krajevna skupnost ni pravna oseba, je ob dejstvu, da je v veljavi še vedno Statut iz leta 1995, ki se ni uskladil z ZLS-H, dejansko zakon, na kar se sklicuje tudi organ. Zato je tudi povsem razumljivo, da organ z drugimi dokumenti niti ne more razpolagati. Pooblaščenec je tako odločil, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe.
Glede zapisnikov sej Občinskega sveta, ki jih je organ posredoval Pooblaščencu, pa Pooblaščenec ugotavlja, da jih ni mogoče šteti med dokumente, ki jih zahteva prosilec, saj ne gre za dokumente, ki bi izkazovali, da krajevna skupnost ni pravna oseba. Na sejah so o statusu krajevne skupnosti zgolj razpravljali, ne pa o tem odločali.
Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji v delu, ki se nanaša na napotilo organa z dne 24.07.2007, št. 090-3/2007-D3 napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP sam rešil zadevo, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. Organ je prosilcu dolžan posredovati fotokopijo: predloga za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 744 in 745/2 trgovina Loka, z dne 20.06.2007 in sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 01.07.2005, dn. št. 8368/05.
V preostalem delu pa se pritožba prosilca na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP zavrne, kot izhaja iz druge točke izreka.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper prvo točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Tožbo se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Zoper drugo točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba oziroma upravni spor, ampak prosilec lahko sproži upravni spor zoper odločbi št. 090-3/2007-D4 z dne 23.7.2007 in št. 090-3/2007-D5 z dne 23.7.2007, zoper dopis z dne 23.07.2007, št. 090-3/2007-D2, vse Občina Starše, Občinska Uprava, Starše 93, 2205 Starše. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka