Prosilec - Inženirske zbornice Slovenije
+ -Številka: 021-73/2007/2
Kategorije: Ali gre za inf. javnega značaja
Datum: 07.08.2007
Številka: 021-73/2007/2
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06- uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec) z dne 30.07.2007, zoper zavrnilno odločbo št. 4335/VOD-ČR z dne 12.07.2007 Inženirske zbornice Slovenije, Jarška cesta 10b, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
Pritožba se kot neutemeljena zavrne.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 31.05.2007 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je želel vedeti, ali organ priznava Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS), zlasti VI. poglavje, ki se opredeljuje do medsebojnega priznavanja zahtev za proizvode na neharmoniziranem področju; ker je v primeru takih proizvodov, kjer se ne aplicira harmonizirana (usklajena) evropska zakonodaja, potrebno uporabiti načelo medsebojnega priznavanja proizvodov v skladu z nacionalno zakonodajo - načelo vzajemnosti; pri tem je treba izhajati iz temeljnega načela evropskega prava – načela prostega pretoka blaga in storitev.
Organ je zahtevo prosilca, z dopisom št. 3887/ES-RG z dne 06.06.2007, odstopil v obravnavo Ministrstvu za gospodarstvo, ker je ocenil, da vprašanje sodi v njegovo delovno področje. O odstopu zahteve je organ dne 06.06.2007 obvestil tudi prosilca.
Ministrstvo za gospodarstvo je dne 12.06.2007 organu posredovalo dopis št. 090-2/2007-2, iz katerega izhaja, da je ministrstvo pristojno za Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Ur.l. RS, št. 99/04, v nadaljevanju ZTZPUS). Vprašanje prosilca se nanaša na upoštevanje načela medsebojnega priznavanja proizvodov. To načelo je v slovenski zakonodaji zapisano v 18. čl. ZTZPUS-a in ga je potrebno upoštevati. Ministrstvo obenem navaja, da zato, ker je zahteva prosilca naslovljena neposredno na organ, predlagajo, da organ prosilcu odgovori na njegovo vprašanje.
Organ je z dopisom z dne 21.06.2007 zahtevo prosilca ponovno odstopil Ministrstvu za gospodarstvo. V dopisu organ pojasnjuje, da ne razpolaga z zahtevano informacijo javnega značaja in jo zato, na podlagi 20. čl. ZDIJZ, odstopa v obravnavo ministrstvu, v čigar pristojnost spada področje ZTZPUS-a. Iz navedenega po mnenju organa izhaja, da ministrstvo razpolaga z informacijo javnega značaja, ki jo zahteva prosilec, zato mu jo je dolžno posredovati.
Ministrstvo za gospodarstvo je na dopis organa z dne 21.06.2007 odgovorilo z dopisom št. 090-2/2007 z dne 03.07.2007, v katerem pojasnjuje, da je iz zahteve prosilca razvidno, da ta zahteva stališče organa (in ne ministrstva) do izvajanja ZTZPUS-a. Če organ z navedenim dokumentom ne razpolaga, kar pomeni, da dokumenta ni izdelal, ne more zahteve odstopiti drugemu organu, temveč bi moral o zahtevi odločati in jo zavrniti zaradi neobstoja zahtevane informacije. Odstop po 20. čl. ZDIJZ se namreč opravi v primeru, ko organ ugotovi, da informacija obstaja, sam pa je nima v posesti, oziroma če se zahteva informacija, ki jo v skladu z veljavnimi predpisi izdela drug organ, zavezanec za ZDIJZ. Ker se v konkretnem primeru zahteva informacija, ki naj bi jo izdelal organ, je bilo postopanje organa nepravilno. Četudi bi ministrstvo prejelo zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, bi v skladu z ZDIJZ najprej ugotavljalo, ali je zahtevani dokument prejelo od organa (torej dokument, ki vsebuje stališče organa do ZTZPUS-a) in bi nato postopalo po 20. čl. ZDIJZ ter zahtevo odstopilo organu, ker iz same zahteve izhaja, da prosilec zahteva dokument, ki naj bi ga pripravil organ. Ministrstvo pri tem pojasnjuje, da je pristojno za ZTZPUS-a, ne more pa biti zgolj iz tega razloga pristojno tudi za posredovanje stališč in mnenj drugih organov in organizacij, ki se nanašajo na ZTZPUS-a. Iz tega razloga ministrstvo organu ponovno vrača odstopljeno zahtevo prosilca ter mu predlaga, naj postopa po ZDIJZ ter odloči o zahtevi prosilca.
Organ je dne 12.07.2007 izdal odločbo št. 4335/VOD-ČR, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi organ navaja, da se za informacijo javnega značaja šteje informacija, ki se pri organu nahaja v obliki dokumenta, ki ga je organ izdelal sam ali v sodelovanju z drugimi osebami ali pridobil od drugih oseb. Informacija javnega značaja, ki jo je zahteval prosilec, se nanaša na izvajanje ZTZPUS-a. Navedeni zakon ne spada v področje dela, ki ga opravlja organ kot nosilec javnih pooblastil po Zakonu o graditvi objektov. Področje izvajanja ZTZPUS je v pristojnosti Ministrstva za gospodarstvo, zato je organ zahtevo prosilca odstopil v obravnavo ministrstvu. Po mnenju organa ministrstvo o zahtevi prosilca noče odločiti in jo vseskozi odstopa nazaj v reševanje organu. Organ je zato, tudi zaradi roka, ki je določen v ZDIJZ za posredovanje informacij ali izdajo odločbe, dolžan prosilcu izdati zavrnilno odločbo. Organ namreč zahtevane informacije ne poseduje in je nima izražene v nobenem dokumentu, zadevi, dosjeju, registru, evidenci ali drugem dokumentarnem gradivu. Prav tako organ ugotavlja, da se nikoli ni ukvarjal z ZTZPUS-a, ker navedeno na spada v področje njegovega dela. Posledično to pomeni, da organ informacije, ki jo zahteva prosilec, nima in je prosilcu ne more posredovati. Glede na navedeno organ navaja, da je zahtevo prosilca moral zavrniti.
Na odločbo organa je prosilec dne 31.07.2007 vložil pritožbo, ki jo je organ, skupaj z vso pripadajočo dokumentacijo, dne 03.08.2007 odstopil v obravnavo Pooblaščencu.
Prosilec v pritožbi navaja, da vlaga pritožbo zoper zavrnilno odločbo organa iz razloga, ker se na spletni strani organa pod rubriko »strokovni izpiti – po zakonu o graditvi objektov – izpitni program« večkrat omenja tudi ZTZPUS. Prosilec je pritožbi obenem priložil navedene izpise iz programov strokovnih izpitov, ki jih izvaja organ.
Organ je v dopisu št. 4526/ES-RG, s katerim je Pooblaščencu odstopil v obravnavo pritožbo prosilca, pojasnil, da stališča v zvezi z ZTZPUS nima. Res je, da je zakon objavljen na njegovi spletni strani, saj je sestavni del gradiva za strokovne izpite. Kot vsak drug zakon ga je tudi potrebno upoštevati. Po mnenju organa pa s strani prosilca zahtevana informacija sploh ne predstavlja informacije javnega značaja. Odgovor na vprašanje prosilca bi terjal analize in preverjanje uporabe nekih zakonov v praksi, kar pa ni namen ZDIJZ in tudi ne naloga organa. Če zahtevani dokument v pisni obliki ob vložitvi zahteve sploh ni obstajal, ga zavezanec seveda ne more predložiti. Kljub dejstvu, da organ tega ni bil dolžan storiti, je prosilca vseeno seznanil z vsemi okoliščinami zadeve in mu določno pojasnil, da se ta zakon pri organu ne uporablja ter navedel, kje se zakon uporablja. Organ sicer ni navedel, da je to eden izmed zakonov, ki je podlaga za različne strokovne izpite, saj to niti ni bilo vprašanje prosilca.
Pritožba ni utemeljena.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (UL RS, št. 33/91-I s spremembami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja.
Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V 1. in 2. odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur.
Pooblaščenec je najprej ugotovil, da je organ, kot poklicna zbornica inženirjev, ustanovljen na podlagi 108. čl. Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 110/2002, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGO-1). Organ je bil ustanovljen z naslednjimi cilji:
1. varovanje in zastopanje interesov gradbenega in drugega projektiranja in revidiranja,
2. svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo dejavnosti gradbenega in drugega projektiranja, revidiranja projektne dokumentacije, vodenja del in opravljanja nadzora pri graditvi objektov ter geodetskih storitev in
3. zagotavljanje strokovnosti pooblaščenih inženirjev.
Iz 11. čl. ZGO-1 obenem izhaja, da organ na podlagi javnega pooblastila opravlja naslednje naloge:
- zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za tisti del odgovornega projektiranja, ki se nanaša na gradbeno in drugo projektiranje ter revidiranje načrtov iz 2. do 10. točke 36. člena tega zakona,
- zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za odgovorne geodete,
- zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za odgovorno vodenje del,
- vzpostavi, vodi in vzdržuje imenik pooblaščenih inženirjev.
Na podlagi navedenega gre zaključiti, da organ, kot nosilec javnih pooblastil, nedvomno spada v krog zavezancev, ki jih v 1. čl. določa ZDIJZ.
V nadaljevanju je bilo tako potrebno ugotoviti, ali informacija, ki jo zahteva prosilec, predstavlja informacijo javnega značaja.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se le-ta nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Upoštevaje navedeno gre najprej ugotoviti, da zahtevani dokument, to je stališče organa do uporabe ZTZPUS, ne spada v delovno področje organa. Kot je organ pojasnil v zavrnilni odločbi in kot izhaja tudi iz odgovora Ministrstva za gospodarstvo z dne 12.06.2007, spada predmetni zakon v delovno področje Ministrstva za gospodarstvo. Tako tudi ni mogoče oporekati stališču organa, da informacije javnega značaja, ki jo je zahteval prosilec, organ nima in je tudi ni dolžan izdelati. Pooblaščenec tako nima razloga, da bi dvomil v navedbe organa, da se zahtevana informacija pri njem ne nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Zgolj dejstvo, da je ZTZPUS del preverjanja znanja v okviru različnih strokovnih izpitov, ki jih izvaja organ, pa ne pomeni, da organ mora imeti stališče do uporabe predmetnega zakona v praksi in ne nazadnje, da je organ takšno stališče izdelal ter da ga hrani v materializirani obliki.
Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, so organi, zavezanci po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Organ ni dolžan na novo ustvariti, na novo pridobiti ali izdelati dokumentov, ki jih v času vložene zahteve za dostop do dokumentov ne poseduje. Organ je dolžan posredovati informacijo javnega značaja s kakršno razpolaga takrat, ko prosilec zaprosi za dostop. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Pooblaščenec je tako ugotovil, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, saj organ z zahtevano informacijo, torej s stališčem organa glede uporabe ZTZPUS, ne razpolaga, pa tudi po vsebini ta informacija ne sodi v delovno področje organa. Na podlagi navedenega je, po opravljenem preizkusu, izvedenem po 2. odst. 247. čl. ZUP, ki je pokazal, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev postopka in kršitev ZDIJZ, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba oziroma upravni spor, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo organa, št. 4335/VOD-ČR z dne 12.07.2007. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka