Prosilec - Zdravniška zbornica Slovenije
+ -Številka: 021-67/2007/4
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo in 105/06-ZUS-1; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ... (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Zdravniške zbornice Slovenije, Dalmatinova 10, p.p. 1630, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 3-07 z dne 13. 6. 2007, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku 3 (treh) dni od prejema te odločbe prosilcu posredovati seznam neto plač vodilnih in vodstvenih delavcev za mesec marec in april 2007, in sicer za naslednja delovna mesta:
- generalni sekretar,
- predsednik zbornice,
- podpredsednik zbornice,
- predsedniki odborov,
- vodja oddelka za stike z javnostjo, urednik ISIS,
- vodja oddelka za splošne in pravne zadeve,
- vodja oddelka za računovodstvo in finance,
- vodja oddelka za zdravstveno ekonomiko, plan in analize,
- vodja oddelka za usposabljanje in nadzor.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 24. 5. 2007 na organ podal pisno zahtevo za pridobitev:
1. fotokopije sistemizacije delovnih mest,
2. opisa delovnih mest,
3. števila izvajalcev na posameznem delovnem mestu,
4. točnih podatkov o neto plačah vodilnih in vodstvenih delavcev zbornice za mesec marec in april 2007 (brez dodatkov za minulo delo, prehrano, prevoz itd.).
Organ je na podlagi zahteve prosilca izdal odločbo št. 3-07 z dne 13. 6. 2007, s katero je:
- ugodil zahtevi v delu, ki se nanaša na posredovanje informacij iz 1., 2. in 3. točke prosilčeve zahteve in
- zavrnil zahtevo v delu, ki se nanaša na 4. točko prosilčeve zahteve.
Organ je svojo odločitev utemeljil z navedbo, da informacija, ki jo zahteva prosilec, ni javnega značaja, saj vsebuje osebne podatke, ki v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, pri tem pa ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, niti po mnenju zbornice javni interes glede razkritja teh podatkov ni močnejši od interesa oseb, na katere se ti nanašajo, za omejitev dostopa do teh informacij. Plače vodilnih in vodstvenih delavcev zbornice v mesecu marcu in aprilu 2007, so bile izplačane iz zasebnih sredstev zbornice, ki jih na podlagi 74. člena Zakona o zdravniški službi (Ur. l. RS, št. 72/06-UPB; v nadaljevanju ZZdrS) zbornica pridobiva s članarino, s prodajo svojih storitev na trgu, z donatorstvom, volili, darili in iz drugih virov. Za leto 2007 Ministrstvo za zdravje še ni pristopilo k pripravi pogodbe o financiranju nalog javnih pooblastil, ki naj bi pokrivala tudi del stroškov dela zaposlenim, ki delajo na javnih pooblastilih, zato tudi še ni nakazalo proračunskih sredstev. Prav tako vodilni in vodstveni delavci zbornice ne opravljajo javne funkcije oziroma niso javni uslužbenci, saj zbornica ni oseba javnega prava in ne sodi v javni sektor, kot ga opredeljuje Zakon o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 63/07-UPB; v nadaljevanju ZJU). Po določilu 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se tako prosilcu dostop do zahtevane informacije zavrne, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatek je po določilu prve točke 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1) katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, torej mednje sodijo tudi podatki o neto plačah posameznikov. Na podlagi določila 8. člena ZVOP-1 se smejo osebni podatki obdelovati le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V konkretnem primeru je razvidno, da ne obstoji zakonska podlaga, ki bi prosilcu dovoljevala seznanitev z zahtevanimi osebnimi podatki vodilnih in vodstvenih delavcev zbornice. Prav tako pa prosilec ne razpolaga z ustrezno privolitvijo posameznikov, katerih osebne podatke želi prejeti. Posredovanje zahtevanih osebnih podatkov s strani zbornice bi tako pomenilo kršitev 1. člena ZVOP-1, katerega namen je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 19. 6. 2007 vložil pritožbo, v kateri prosi za posredovanje, ker mu organ ne omogoča dostopa do podatkov o plačah vodilnih in vodstvenih delavcev, v katero so prisilno vključeni vsi zdravniki in zdravnice. Pri tem dodaja, da ne zahteva osebnih imen in ostalih podatkov, ampak samo naziv delovnega mesta in podatke o plačah.
Organ po preskusu procesnih predpostavk na podlagi prvega odstavka 240. člena ZUP odločbe ni odpravil ali spremenil, tako kot to dopušča ZUP. Zato je dne 4. 7. 2007, skladno z določbami 245. člena ZUP, odstopil pritožbo skupaj z delom dokumentacije Pooblaščencu v nadaljnje reševanje. V spremnem dopisu organ še navaja, da prosilec v svoji pritožbi navaja, da ne zahteva imen, priimkov in ostalih podatkov o vodilnih in vodstvenih delavcih zbornice, ampak samo naziv delovnega mesta in podatke o plačah na tem delovnem mestu. Iz prosilčeve zahteve za dostop do informacij javnega značaja je sicer izhajalo, da je zahteval podatke o neto plačah vodilnih in vodstvenih delavcev, ne pa podatke o neto plačah na določenih delovnih mestih, kar pa je v konkretnem primeru irelevantno, saj gre vsebinsko za enako zahtevo. Nemogoče je prosilcu posredovati podatke o neto plači na določenem delovnem mestu, obenem pa zagotoviti anonimnost posameznika na tem delovnem mestu. Imena in priimki, strokovni in znanstveni naslovi in ostali osebni podatki vodilnih in vodstvenih delavcev, ter delovna mesta, ki jih zasedajo, so namreč javno objavljeni na spletni strani zbornice. Organ v dopisu nadalje navaja, da tudi če pustimo ob strani dejstvo, da bi bila sicer dopustna le zahteva po pridobitvi podatkov o bruto plačah, v konkretnem primeru sploh ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, saj so bila sredstva za plače vseh uslužbencev zbornice v letu 2007 pridobljena iz zasebnih sredstev zbornice.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije obstajajo ter v kakšni obliki, je Pooblaščenec na podlagi 11. člena ZInfP pri organu dne 16. 7. 2007 opravil ogled in camera, brez prisotnosti strank in javnosti. V okviru omenjenega procesnega dejanja je Pooblaščenec pridobil tabelo, iz katere so razvidni podatki o bruto plačah vseh zaposlenih pri organu, in sicer za mesec marec in april 2007 (brezimenski popis delovnih mest z navedbami bruto plač). Pooblaščencu so bila pojasnjena naslednja dejstva:
- članarine zdravnikov predstavljajo preko 60 % prihodkov organa, 11 % pa je iz javnih, proračunskih sredstev, ki jih organ pridobi na podlagi vsakoletne pogodbe med organom in Ministrstvom za zdravje,
- organ sicer vodi analize glede razmerja med opravljenim delom v zvezi z javnimi pooblastili in delom v zvezi z lastno dejavnostjo, vendar se ta vodi za potrebe obračunavanja davkov (davčnih evidenc),
- finančna sredstva iz različnih virov se stekajo na en račun, zaradi česar se tudi plače ne črpajo v odstotkih iz vsakega vira posebej,
- organ se šteje za pravno osebo zasebnega prava, navedeno stališče pa izhaja tudi iz finančnih poročil.
Pooblaščenec je dne 23. 7. 2007 s strani organa prejel še:
- izvleček iz Pravilnika o delovnih razmerjih delavcev ZZS v delu, ki se nanaša na merila za delitev plač,
- tabelo s seznamom izplačanih bruto in neto plač vodstvenih delavcev ZZS v mesecu marcu in aprilu 2007, v katerem so poleg generalnega sekretarja, vodje oddelka za stike z javnostjo, vodje oddelka za splošne in pravne zadeve, vodje oddelka za računovodstvo in finance, vodje oddelka za zdravstveno ekonomiko, plan in analize in vodje oddelka za usposabljanje in strokovni nadzor, navedeni še predsednik zbornice, podpredsednik zbornice in predsedniki odborov,
- poročilo o finančnem poslovanju zbornice za leto 2006.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1 Organ kot zavezanec po ZDIJZ
V obravnavanem primeru ni nobenega dvoma, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, vendar pa organ zatrjuje, da gre za osebne podatke, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z določbami ZVOP-1. Preden se ugotavlja, ali je podana katera od izjem iz 6. člena ZDIJZ, je potrebno ugotoviti, ali organ spada med zavezance po ZDIJZ in ali sploh gre za informacijo javnega značaja.
Za razumevanje prava dostopa do informacij javnega značaja je osnovnega pomena dejstvo, da se lahko informacije javnega značaja zahtevajo zgolj od organov, taksativno naštetih v prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. V tej določbi je namreč jasno navedeno, da gre za postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja (v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, ne le državne uprave), ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja (prim. točka 2).
Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim delovanjem in oblastnimi nalogami oziroma funkcijami teh organov.
ZZdrS v 69. členu zgolj določa, da je organ pravna oseba, ne opredeli pa, ali gre za pravno osebo javnega ali zasebnega prava. Zato je potrebno njen status presojati na podlagi kriterijev, ki so v teoriji odločilni za posamezno vrsto pravne osebe. Pravne osebe zasebnega prava so ustanovljene z zasebnopravnim aktom, to je pogodba, v nekaterih primerih tudi statut, medtem ko je za pravne osebe javnega prava glavni element opredelitve ustanovitveni akt, in sicer zakon ali drug oblastni akt. Pri slednjih so za presojo pomembni še drugi pomožni kriteriji, primarno izvajanje javnih pooblastil in javnih nalog, nadalje obvezno članstvo, če gre za člansko obliko, obvezni obstoj, vpliv države na upravljanje in podobno. Pri tem je potrebno vse kriterije obravnavati kot celoto, saj samo en kriterij ne da popolnega odgovora (več o tem prof. dr. Verica Trstenjak: Pravne osebe, str. 100 -110).
Tudi Ustavno sodišče je že postavilo kriterije za razlikovanje med javnopravnimi in zasebnopravnimi oblikami združevanj. Tako je v več svojih odločbah zapisalo, da mora biti združenje, če naj bo opredeljeno kot združenje javnopravne narave, ustanovljeno z zakonom kot oseba javnega prava in mora imeti javna pooblastila, v okviru katerih odloča o pravicah in obveznostih članov (odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-290/96). Drugače kot pri združenjih, ki jih varuje 42. člen Ustave, pri oblikah zborničnega povezovanja ne gre za uresničevanje (zasebnih) interesov članov, zaradi katerih bi se posamezniki prostovoljno povezali. Zbornice so ustanovljene z javnopravnim aktom (zakonom) in predvsem zaradi izvrševanja določenih nalog v javnem interesu. Tak je tudi položaj v tej odločbi obravnavanega organa. Gre za model, po katerem so zbornice javnopravne ustanove, ki so ustanovljene svobodno ali ob sodelovanju države in katerih pristojnosti, organizacija ter območje delovanja so določeni z zakonom.
Zgoraj omenjeni namen države v konkretnem primeru potrjuje dejstvo, da je bil organ ustanovljen na podlagi zakona (dikcija prvega odstavka 85. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti iz leta 1992 se glasi: »Zdravniki in zobozdravniki, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in delajo neposredno z bolniki, se obvezno združujejo v Zdravniško zbornico Slovenije…«, prvi odstavek 99. člena pa se glasi: »Zdravniška zbornica se ustanovi najpozneje šest mesecev po uveljavitvi tega zakona«), kar pomeni, da je podan odločilni kriterij za uvrstitev organa med pravne osebe javnega prava, podana pa sta tudi pomožna kriterija: izvajanje javnih pooblastil in obvezno članstvo, kot bo razvidno v nadaljevanju.
Ustavno sodišče RS je v odločbi št. U-I-291/00 zapisalo, da iz dosedanje ureditve zbornic v slovenski zakonodaji, v kateri se je uveljavil kontinentalni model zborničnega organiziranja, kar velja tudi za Zdravniško zbornico, izhaja, da je članarina obvezna. Za tovrstne zbornice je značilno, da predvidevajo obvezno članstvo, da so to institucije javnega prava, ustanovljene z zakonom, da izvršujejo javna pooblastila na podlagi zakona in da so reprezentančni partner Vlade. Zdravniška zbornica je bila ustanovljena zato, da opravlja naloge, ki so v javnem interesu.
Pooblaščenec zaključuje, da na podlagi navedenega organ sodi med organe, ki so zavezanci po zgoraj citiranem prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, in sicer prvenstveno, ker je nosilec javnih pooblastil; ustreza pa tudi kriterijem, ki jih je razvila pravna teorija in ustavnosodna praksa, po katerih se organ uvršča med pravne osebe javnega prava.
2 Ali je zahtevani dokument informacija javnega značaja
2.1 Splošno - pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja (drugi odstavek 39. člena Ustave RS), zato v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. S tem, ko ZDIJZ med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, posega v širok spekter delovanja javnega sektorja. Na širino dometa ZDIJZ kaže tudi sama definicija informacije javnega značaja. Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz omenjene določbe ZDIJZ izhaja, da so za opredelitev informacije javnega značaja pomembni trije osnovni kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jih je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se le-ta nahaja v materializirani obliki, v obliki dokumenta oziroma širše dokumentarnega gradiva.
Kot izhaja iz opisa dejanskega stanja v prvem delu obrazložitve, je Pooblaščenec v okviru ogleda in camera pridobil seznam nazivov aktivnih delovnih mest po interni sistemizaciji s pripadajočim podatkom o bruto plači za vsa delovna mesta, in sicer za mesec april 2007. Po zatrjevanju organa je bila plača enaka tudi v mesecu marcu 2007. Organ je na seznamu označil šest delovnih mest, ki jih šteje za vodstvena in vodilna delovna mesta. Seznam je bil sestavljen na podlagi podatkov iz interne evidence, ki jo vodi organ za potrebe obračunavanja plač. Seznam, ki ga je organ Pooblaščencu posredoval 23. 7. 2007, je vseboval podatke o neto plačah za mesec marec in april 2007, in sicer za delovna mesta, ki jih je v prvotnem seznamu označil kot vodstvena in vodilna delovna mesta ter predsednika zbornice, podpredsednika zbornice in predsednike odborov (generalno in ne posamič). Iz tega izhaja, da so izpolnjena vsa merila za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. čl. ZDIJZ in da so vodstvena oziroma vodilna delovna mesta pri organu vsa mesta, ki jih je organ označil na ogledu in camera in v kasnejšem po pošti poslanem seznamu:
- generalni sekretar,
- predsednik zbornice,
- podpredsednik zbornice,
- predsedniki odborov,
- vodja oddelka za stike z javnostjo, urednik ISIS,
- vodja oddelka za splošne in pravne zadeve,
- vodja oddelka za računovodstvo in finance,
- vodja oddelka za zdravstveno ekonomiko, plan in analize,
- vodja oddelka za usposabljanje in nadzor.
2.2 Vloga in naloge organa ter organ kot nosilec javnih pooblastil
Ker je temeljni namen ZDIJZ, da zagotovi demokratični nadzor javnosti nad delovanjem javnopravnih subjektov oziroma subjektov, ki kakorkoli izvršujejo javnopravne naloge, so seveda informacije javnega značaja vse tiste informacije, ki so v posesti javnopravnih oblasti oziroma javnopravnih subjektov in tistih zasebnikov, ki zanjo izvajajo kakšne javne funkcije. Takšna pozitivna definicija informacije javnega značaja je opredeljena tudi v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Takšna pozitivna opredelitev pa omogoča tudi, da se opredeli, kaj tovrstne informacije niso, ter jih po ZDIJZ ni moč zahtevati, kot npr. informacije zasebnopravnih podjetij ali izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, v tistem delu, ki ne predstavljajo izvrševanje njihove javne funkcije.
Poleg tega, da je organ po stališču Pooblaščenca pravna oseba javnega prava, je organ prvenstveno zavezanec po ZDIJZ kot nosilec javnih pooblastil, kar pomeni, da je zagotovo zavezan za posredovanje informacij javnega značaja v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvrševanje nanj prenesenega javnega pooblastila.
ZZdrS v 69. členu določa, da se zdravniki združujejo v Zdravniško zbornico Slovenije kot pravno osebo, ki zastopa njihove poklicne, socialne in ekonomske interese, skrbi za ugled in čast zdravniškega poklica ter izpolnjevanje zdravniških dolžnosti. Organ je bil ustanovljen leta 1992 na podlagi takratnega Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je v 85. (prenehal veljati) in 86. členu vzpostavil temelje za delovanje in obvezno združevanje zdravnikov v zbornico kot pravno osebo. ZZdrS, ki je sedaj izhodiščni predpis za delovanje organa, v 70. členu razmejuje prostovoljno in obvezno članstvo v zbornici. Članstvo v zbornici je obvezno za vse, ki na območju Republike Slovenije opravljajo zdravniško službo. Članstvo je prostovoljno samo za zdravnike, ki: ne opravljajo zdravniške službe; opravljajo zdravniško službo izven Republike Slovenije, pa imajo v Republiki Sloveniji stalno bivališče; so upokojeni; so nezaposleni.
71. člen ZZdrS v prvem in drugem odstavku med nalogami zbornice (skupaj devet nalog) določa tudi tiste, ki se opravljajo kot javno pooblastilo, te pa so:
- podeljevanje, podaljševanje in odvzem licence,
- načrtovanje, spremljanje in nadzorovanje sekundarijata, specializacije in drugih oblik podiplomskega strokovnega izpopolnjevanja s preverjanjem usposobljenosti ter določanje pogojev za imenovanje mentorjev in njihovo imenovanje,
- izvajanje strokovnega nadzora s svetovanjem,
- vodenje registra zdravnikov.
Informacije, ki so povezane s to dejavnostjo, so pojmovno brez dvoma informacije javnega značaja.
74.a člen ZZdrS določa naslednje naloge, ki se financirajo s članarino:
- spremljanje in obravnavanje vprašanj, pomembnih za razvoj zdravniške dejavnosti ali zdravniškega poklica,
- poklicno usposabljanje in izobraževanje svojih članov,
- zastopanje interesov zdravnikov v postopkih sprejemanja in izvajanja zakonov, strategij in drugih aktov s področja zdravstvenega sistema in zdravstvene politike ter sklepanja pogodb z zavodom in kolektivnih pogodb,
- posamične oblike svetovanj in strokovne ter pravne pomoči članom,
- naloge, ki se v skladu z ZZdrS in statutom zbornice opravljajo po programih za potrebe članstva,
- založniška in izdajateljska dejavnost in
- mednarodna dejavnost članov zbornice.
Zakonsko določene naloge (71. člen ZZdrS), ki ne predstavljajo javnega pooblastila so:
- sprejem kodeksa medicinske deontologije, preverjanje ravnanja zdravnikov in ukrepanje v zvezi s kršitvami kodeksa,
- sodelovanje pri pripravi zakonov, planskih dokumentov, kadrovskih načrtov in drugih predpisov s področja zdravstva,
- soodločanje pri določanju izhodišč za sklepanje pogodb z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS),
- zastopanje interesov zasebnih zdravnikov pri sklepanju pogodb z ZZZS,
- sodelovanje pri sklepanju kolektivnih pogodb v imenu zasebnih zdravnikov kot delodajalcev,
- druge naloge v skladu z zakonom in statutom organa.
V ZZdrS so na več mestih podrobneje oziroma dodatno urejene nekatere pristojnosti organa, kot na primer:
- vsebino in potek pripravništva s strokovnim izpitom predpiše minister v sodelovanju z zbornico (13. člen),
- vsebino in potek sekundarijata s preizkusom usposobljenosti določi zbornica v soglasju z ministrom (14. člen),
- vsebine specializacij pripravi Slovensko zdravniško društvo v sodelovanju z medicinsko fakulteto, sprejme pa zbornica v soglasju z ministrom (17. člen),
- vrste in trajanje specializacij in postopek opravljanja specialističnega izpita ter imenovanje izpitne komisije določi zbornica (17. člen),
- na predlog zbornice minister določi kriterije in pogoje za določitev višine delovne uspešnosti v plači zdravnika (64. člen).
Zakon o zdravstveni dejavnosti (Ur. l. RS, št. 23/05 – UPB; v nadaljevanju ZZDej) poleg pristojnosti organa za opravljanje strokovnega nadzora s svetovanjem, kot pristojnost organa določa tudi npr. dajanje mnenj organom, ki odločajo o podeljevanju koncesije za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti (42. člen).
4. člen Statuta Zdravniške zbornice Slovenije (Ur. l. RS, št. 65/94 s spr.) poleg zakonsko določenih nalog organa, predvideva tudi npr. naslednje naloge:
- skrb za pravno pomoč svojim članom in organiziranje možnosti zavarovanja proti odškodninskim zahtevkom s področja zdravniške dejavnosti,
- nudenje pomoč svojim članom in njihovim družinam z ustanovitvijo skrbstvenega sklada članov zbornice,
- spremljanje potreb po zdravnikih in pomoč nezaposlenim zdravnikom pri iskanju zaposlitve,
- pomoč pri iskanju primernega nadomeščanja za čas odsotnosti,
- opravljanje založniške in izdajateljske dejavnosti,
- spodbujanje sodelovanja med člani ter obravnavanje in pomirjanje medsebojnih sporov,
- spodbujanje kulturne in družabne dejavnosti svojih članov, organiziranje in izvajanje kulturne, športne in druge družabne prireditev in dejavnosti,
- spremljanje alternativnih načinov zdravljenja,
- preprečevanje opravljanja zdravniške dejavnosti na nedovoljen način.
Iz zgornjih navedb je nedvomno razvidno, da organ, poleg javnega pooblastila, opravlja še druge naloge, ki niso javnopravne oziroma oblastne, temveč bolj zasebnopravne narave. Kljub temu je moč ugotoviti, da je tudi tovrstna dejavnost tesno povezana s segmentom javnega pooblastila. Vse, kar organ dela, sodi v javno interesno sfero, kajti v javnem interesu (interesu vseh uporabnikov zdravstvenih storitev, kar izkustveno predstavlja splošni družbeni oziroma s strani države priznan, torej javni interes) je, da vsi zdravniki svoje delo opravljajo dobro, učinkovito in strokovno. Zato so tudi storitve organa izven javnega pooblastila (bolj ali manj aktivna vloga pri pripravi predpisov v zvezi z zdravniško službo, podajanje mnenj o primernosti podelitve koncesije, sprejem kodeksa medicinske etike, izvajanje strokovnega nadzora s svetovanjem izven letnega programa, svetovalna dejavnost …) podvržene temu cilju. Organ ni organiziran zato, da bi na trgu poleg izvajanja javnih pooblastil moral izvajati tržno dejavnost zaradi pridobivanja sredstev oziroma sredstva pridobivati s kakšno gospodarsko dejavnostjo, ki ne bi bila del sfere zdravniškega poklica, temveč je ustanovljen zato, da služi ne samo interesom članov, temveč tudi javnemu interesu. Tudi organ sam je na svojih spletni strani zapisal, da »podeljena javna pooblastila Zbornici predstavljajo priznanje družbe slovenskemu zdravništvu do samouravnavanja poklica. In prav pravica in dolžnost do samouravnavanja poklica preko delovanja Zdravniške zbornice predstavljata tako za zdravnike kot tudi za paciente jamstvo za zagotavljanje kakovostnega in odgovornega dela zdravnikov«. Ugotovitev, da sta oba zakona uredila interesno združevanje, to je združevanje, ki je primarno namenjeno le določeni socialni skupini (prim. 69. člen ZZdrS), še ne izključuje možnosti nadzora s strani širše javnosti. Ustanovitev in delovanje organa torej nikakor ni v izključno zasebnem interesu. Zato je potrebno ugotoviti, da prisotnost javnega interesa v zvezi z obstojem in delovanjem organa slednjega uvršča med subjekte, ki so (skoraj) v celoti in (skoraj) v vseh segmentih podvrženi kontroli javnosti. Pooblaščenec ocenjuje, da tudi tista dejavnost organa, ki ni opredeljena kot javno pooblastilo, dosega tak nivo vezanosti na oblastno urejanje določenega področja, da opravičuje podvrženost določbam ZDIJZ. Podatki o plačah zaposlenih gotovo niso vezani na tisto dejavnost organa, ki bi morebiti predstavljalo področje izven dometa ZDIJZ. Domet ZDIJZ v primeru organa ni omejen samo na informacije v zvezi s tisto dejavnostjo, ki pomeni izvrševanje javnih pooblastil, saj gre prvenstveno za osebo javnega prava, ki je zagotavljanju dostopa do informacij javnega značaja podvržena v celotni javnopravni sferi svojega delovanja.
Zaradi vezanosti na zastopanje interesov zdravnikov, obveznega plačevanja članarine in drugih značilnosti obravnavane stanovske organizacije, seveda ne gre spregledati od ZDIJZ ločene pravice zdravnikov kot članov zbornice, da so jim dostopne prav vse informacije, povezane z njenim delovanjem in ne le tiste, ki so vezane na javnopravno sfero. Omenjena možnost zdravnikov pa ne more biti predmet obravnave v postopku odločanja o dostopu do informacij javnega značaja na prvi ali drugi stopnji.
Pooblaščenec v nadaljevanju obrazložitve ugotavlja, ali gre v konkretnem primeru za informacijo javnega značaja oziroma, ali je morebiti podana katera od izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere organ lahko dostop do informacije javnega značaja zavrne.
2.3 Zahteva po transparentnem delovanju organa
2.3.1 Ali gre za porabo javnih sredstev
Pooblaščenec primarno ugotavlja, da organ ne sodi med posredne uporabnike proračuna (ni naveden na seznamu neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna na spletni strani: http://www.ujp.gov.si/docDir/Register%20PU/RPU_31%2012%202006.XLS), saj se pretežno financira iz obveznih članarin, neposredno iz proračuna pa glede izvajanja konkretnih opravljenih storitev, ki so plačane po predhodnem programu. Navedeno pomeni, da organ ne sodi v javni sektor v smislu določb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 110/06 – UPB in 57/07; v nadaljevanju ZSPJS), saj zaposleni pri organu niso javni uslužbenci, zato za njih ne velja določba 38. člena ZSPJS, ki določa, da so vse plače v javnem sektorju javne. ZSPJS v prvi točki 2. člena opredeljuje javni sektor, katerega med drugim sestavljajo druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. V četrti točki 2. člena pa je določeno, da je javni uslužbenec zaposleni, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju.
Zakonodajalec je v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ sicer zapisal, da se dostop do informacije dovoli, če gre za porabo javnih sredstev, in ne zgolj za porabo proračunskih sredstev (neposrednih ali posrednih), ki je ožji pojem. Vprašanje porabe javnih sredstev v primeru tistih dejavnosti organa, ki so financirani iz proračuna ni sporna. Pri dejavnostih, ki so financirane iz članarine, je potrebno ugotoviti, ali gre za porabo javnih sredstev v smislu omenjene določbe ZDIJZ.
Iz poročila o finančnem poslovanju organa za leto 2006 izhaja, da so v strukturi prihodkov predstavljali največji delež – 64,3% - prihodki iz naslova članarine. Med prihodke iz lastne dejavnosti so našteti npr. prihodki od: objavljenih reklam v glasilu ISIS, prodaje glasila zunanjim naročnikom, seminarjev, izpitov iz urgentnih stanj, specialističnih izpitov, modulov iz družinske medicine, zaračunavanja vodenja volonterskega opravljanja sekundariata in specializacije. Med tovrstne prihodke, katerih delež vseh prihodkov je znašal 23,7%, se štejejo tudi prejete donacije, finančni prihodki ter drugi prihodki. Delež prihodkov od opravljanja dejavnosti izvajanja nalog javnih pooblastil je znašal 12% celotnih prihodkov. Za leto 2007 pogodba o financiranju dejavnosti iz naslova javnih pooblastil med Ministrstvom za zdravje in organom še ni bila sklenjena, zato se izvajanje javnih pooblastil začasno financira iz drugih virov.
Tretji odstavek 71. člena ZZdrS določa, da se naloge, ki jih opravlja zbornica kot javna pooblastila, financirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije (razen v primeru izrednega strokovnega nadzora s svetovanjem na predlog naročnika). Sicer pa so v prvem odstavku 74. člena ZZdrS, poleg državnega proračuna, določeni še drugi viri financiranja organa, in sicer:
- članarina,
- prodaja storitev na trgu,
- donacije, volila, darila in drugi viri.
Neposreden odraz obveznega članstva v organu je obvezna članarina, kar je tudi sicer značilnost kontinentalnega modela zborničnega organiziranja.
74.a člen ZZdrS določa naslednje naloge, ki se financirajo s članarino:
- spremljanje in obravnavanje vprašanj, pomembnih za razvoj zdravniške dejavnosti ali zdravniškega poklica,
- poklicno usposabljanje in izobraževanje svojih članov,
- zastopanje interesov zdravnikov v postopkih sprejemanja in izvajanja zakonov, strategij in drugih aktov s področja zdravstvenega sistema in zdravstvene politike ter sklepanja pogodb z zavodom in kolektivnih pogodb,
- posamične oblike svetovanj in strokovne ter pravne pomoči članom,
- naloge, ki se v skladu z ZZdrS in statutom zbornice opravljajo po programih za potrebe članstva,
- založniška in izdajateljska dejavnost in
- mednarodna dejavnost članov zbornice.
Poleg tega se s članarino zagotavljajo tudi materialno-kadrovski pogoji za delovanje zbornice, projekte in druge naloge zbornice.
V drugem do devetem odstavku 74. člena so določene podrobnosti glede izračunavanja višine članarine. Osnova za določitev članarine, ki jo plačujejo njeni člani, je osnovna plača zdravnika, opredeljena z zakonom, ki določa sistem plač v javnem sektorju. Za potrebe izračuna osnovne plače za določitev članarine zbornice se vštevata dve napredovanji, razen za zdravnike sekundarije in pripravnike, ne vštevajo pa se drugi dodatki po kolektivni pogodbi. Višina članarine zbornice je lahko določena tudi v pavšalnem znesku oziroma se posameznega člana zbornice lahko oprosti plačila članarine. Pri določitvi višine članarine zbornice se upošteva status zdravnika (npr. pripravnik, zdravnik sekundarij, specializant, specialist, zasebnik, zasebnik s koncesijo…) Pri odločanju o oprostitvi plačila članarine zbornice se upošteva plačilna zmogljivost posameznega člana. Stopnja za odmero članarine znaša 1,2% osnove iz drugega odstavka tega člena. Skupščina zbornice lahko po predhodnem soglasju ministra stopnjo, glede na program dela, s sklepom poveča ali zmanjša za največ 20%. V Sklepu o določitvi članarine Zdravniške zbornice Slovenije (Ur. l. RS, št. 4/07), je določena podrobnejša opredelitev kategorij posameznih članov zbornice, določena so tudi merila za določitev višine članarine in višina pavšalne članarine. Delodajalec na podlagi soglasja zaposlenega zdravnika za zaposlenega zdravnika obračunava mesečno članarino in jo nakazuje zbornici. Zbornica vsako leto do 28. februarja izda članu odločbo o višini članarine zbornice za tekoče koledarsko leto, v kateri določi letno in mesečno višino članarine zbornice. Zoper odločbo ima član zbornice v roku 15 dni od dneva vročitve odločbe pravico do pritožbe na Ministrstvo za zdravje. Za odločanje o pritožbi zoper osnovo za izračun višine članarine zbornice in višino članarine zbornice se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, za prisilno izterjavo plačila pa določbe zakona, ki ureja davčni postopek. 74.b člen še določa, da nadzor nad zakonitostjo in namensko porabo sredstev članarine, ki jih pridobiva zbornica, opravljata nadzorni odbor zbornice oziroma na njegovo zahtevo pooblaščeni zunanji revizor in Računsko sodišče RS.
Ustavno sodišče RS se je v odločbi št. U-I-291/00 postavilo na stališče, da ima članarina, ki jo zdravniki plačujejo organu, značaj javne dajatve (enako tudi v odločbi št. U-I- 283/99, ki se nanaša na Gospodarsko zbornico). V isti odločbi je bilo zakonodajalcu naloženo, da uredi posamezna vprašanja v zvezi s članarino, zlasti kriterije za zaračunavanje, namen in nadzorstvo. Tako sedanji ZZdrS vsebuje več določb, ki nedvomno nakazujejo na javnopravno naravo članarine - poleg določitve zakonskih kriterijev za določanje višine in opredelitve nalog, ki se s članarino financirajo, je določen še nadzor Računskega sodišča nad zakonitostjo in namensko porabo sredstev iz članarine, nadalje je določeno, da se o članarini odloči z odločbo po določbah ZUP, zoper odločbo je mogoča pritožba na Ministrstvo za zdravje, izterjava neplačane članarine pa poteka po davčnih predpisih.
Kot je bilo povedano že zgoraj, je v organu članstvo ter plačilo članarine obvezno (obvezna je bila tudi ustanovitev organa), velik del nalog pa določen z zakonom, s čimer je država:
- sebi zagotovila specializirano reprezentativno telo, na katero se lahko obrne za strokovno mnenje in svetovanje v zvezi z opravljanjem zdravniške službe in tudi zdravstveno dejavnostjo kot tako,
- sebi odrekla določene pristojnosti na pravodajnem področju,
- zdravniškemu poklicu zagotovila določeno stopnjo avtonomije, samoregulacije in ugleda,
- posredno prispevala k strokovnosti, kakovosti in učinkovitosti v zdravstvenem sistemu,
- sebe razbremenila za vrsto nalog, ki bi jih sicer bila zavezana opravljati sama ter jih financirati iz proračunskih virov in nenazadnje,
- poskrbela za obstoj nedoločenega števila (novih) delovnih mest in zagotavljanje nekaterih (čistih) zasebnopravnih storitev (lastna dejavnost organa).
Za opravljanje teh funkcij in nalog je potreben trajni značaj organa in glede na splošno koristne cilje tudi možnost nadzora javnosti.
Brez obveznega članstva bi grozila nevarnost, da bi se članski krog zmanjšal, zbornica pa bi izgubila transparentnost. Prek obveznega članstva so zagotovljeni verodostojnost dela zbornice ter njena strokovnost in objektivnost, kar je bistvo zbornične neodvisnosti. Člani organa s svojim prispevkom prispevajo tako k oblikovanju trajnih virov sredstev, kakor tudi k pokrivanju odhodkov redne dejavnosti zbornice, hkrati pa zagotavljajo neodvisnost, avtonomnost in strokovno izvajanje nalog takega organa.
2.3.2 Sklepno
Glede na navedbe v prejšnjih točkah Pooblaščenec zaključuje, da je podana vrsta razlogov, iz katerih nedvomno izhaja zahteva po transparentnosti celotne zbornične dejavnosti, torej tudi plač zaposlenih.
Iz 1. točke tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da se ne glede na določbe prvega odstavka istega člena dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, razen v primerih ko gre za tajne podatke, davčno tajnost, podatke v zvezi z kazenskim pregonom, upravnim, pravdnim in drugim sodnim postopkom. V primerjavi s prvim odstavkom 38. člena ZSPJS, ki določa, da so plače v javnem sektorju (kamor organ, glede na 2. člen ZSPJS, ne sodi) javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo, je domet določbe iz 1. točke tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ širši. Glede na stališče Ustavnega sodišča RS in na vrsto elementov (namenska poraba, obveznost, zakonska merila za izračun višine, odločitev se sprejme z odločbo v upravnem postopku, možnost pritožbe na drugostopenjski organ, možnost izvršbe po pravilih davčnega prava, nadzor Računskega sodišča RS), ki prepričljivo kažejo na to, da gre pri članarini za javno dajatev, in glede na dejstvo, da sredstva iz državnega proračuna predstavljajo javna sredstva, Pooblaščenec zaključuje, da se organ pretežno financira iz javnih sredstev v smislu 1. točke tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz dikcije omenjene določbe ne izhaja, da bi bil pojem »javnih sredstev« omejen zgolj na proračunska sredstva ali omejen po statusu porabnika (subjektivnem kriteriju). Pojem »porabe« iz 1. točke tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se nanaša na vse vrste odhodkov organa: materialni stroški, amortizacija, odhodki storitev (izdaja glasila ISIS, komunikacijske storitve, sejnine, pogodbena dela…), stroški dela, transferji. Da so v porabo javnih sredstev vključeni stroški dela, izrecno izhaja iz določbe drugega odstavka 74.a člena ZZdrS. Tako je podana neposredna vez med javno dajatvijo (javnimi sredstvi) in njeno porabo na dejanski in normativni ravni. Zatrjevanje organa, da se vsi prihodki organa stekajo na en račun, zaradi česar ni mogoče neposredno povezati določenih prihodkov z določenimi odhodki, ne more biti upoštevano, saj je v obravnavanem primeru ključna ureditev na normativni ravni.
Podatki o plačah neposredno kažejo na (oziroma so v neposredni zvezi s) porabo finančnih sredstev organa, kjer so v strukturi virov v več kot 75% zastopana javna sredstva (proračunski denar in članarine). Občutna prevlada javnega financiranja je tako temeljni razlog za stališče, da mora biti delovanje organa v največji možni meri javno. Ne gre pa zanemariti tudi dejstva, da so prihodki iz lastne dejavnosti pravzaprav neposredno pogojeni s samim obstojem zbornice. Brez obligatornega obstoja organa, obveznega članstva in podeljenih javnih pooblastil ter drugih zakonsko določenih nalog tudi lastna dejavnost najverjetneje ne bi bila mogoča (lastna dejavnost organa torej nima lastne eksistence, ampak je akcesorna). Ob vsem tem velja ponovno opozoriti na določbo 74.a člena ZZdrS, ki določa, da se s članarino zagotavljajo tudi materialno-kadrovski pogoji za delovanje zbornice, projekte in druge naloge zbornice. Četudi se v praksi sredstva za plače zaposlenih morebiti zagotavljajo iz več virov, je zakon na abstraktni ravni vzpostavil jasno povezavo med članarino kot javno dajatvijo in zagotavljanjem kadrovskih pogojev organa oziroma povedano drugače, če se plače (celo obligatorno) zagotavljajo iz članarine kot javne dajatve oziroma javnih sredstev, potem gre pri plačah zaposlenih za informacijo javnega značaja v smislu določb ZDIJZ. Za organ torej veljajo vsi elementi prava dostopa do javnih informacij, ki so naravnani k preglednosti, zmanjševanju zlorab in povečanju odnosa in odgovornosti delovanja zaposlenih. Zaposleni pri organu sicer niso javni uslužbenci, so pa neposredni izvajalci nalog, ki jih organ opravlja v javnem interesu.
Delovno področje organa določa ZDIJZ in zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Pojem javnopravnih nalog po ZDIJZ je treba presojati v kontekstu vseh zakonsko in statutarno določnih nalog, ciljev ter namena ustanovitve organa, in ne samo z vidika izvrševanja javnih pooblastil v smislu drugega odstavka 121. člena Ustave (pooblastilo za opravljanje določenih funkcij državne uprave).
3 Varstvo osebnih podatkov kot izjema od prostega dostopa do informacije javnega značaja
3.1 Splošno o 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Podatki o delovnem mestu in delodajalcu tudi brez podatka o osebnem imenu v tej zadevi nedvomno predstavljajo osebne podatke v smislu 6. člena ZVOP-1, ki določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljenih v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.
Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
3.2 Dopustnost razkritja osebnih podatkov
Čeprav je v obravnavanem primeru razvidno, da prosilec ali organ ne razpolagata z osebnimi privolitvami za obdelavo osebnih podatkov, Pooblaščenec ocenjuje, da obravnavani osebni podatki (naziv delovnega mesta in podatek o neto plači pri organu) ne predstavljajo kategorije varovanih osebnih podatkov, kar utemeljuje z dejstvom, da gre za podatke javnega značaja, kot to izhaja iz obrazložitve v 2. točki (zlasti v podpoglavju št. 2.2.3). Obdelava »nevarovanih« osebnih podatkov v konkretnem primeru ne predstavlja kršitve varstva osebnih podatkov v smislu določb 8. in 10. člena ZVOP-1.
Podatek o razliki med normativno bruto plačo (ki jo je mogoče ugotoviti na podlagi notranjih aktov organa) in dejansko neto plačo, po mnenju Pooblaščenca ne omogoča gotovega sklepanja na tiste lastnosti zaposlenih, ki po svoji naravi ne predstavljajo informacije javnega značaja. Zgolj iz podatka o razliki med bruto in neto plačo ni mogoče neposredno razbrati tistih dodatkov in odtegljajev k plači, ki bi kazali na osebna stanja posameznika, na njegovo zdravje, družinsko življenje in socialne razmere ter pravice. Zaradi tega je tudi podatek o neto plači v konkretnem primeru dopustno razkriti brez bojazni, da bi bila s tem prizadeta posameznikova pravica do varstva osebnih podatkov.
4 Zaključek
Iz obrazložitve izhaja, da je pritožba prosilca utemeljena, zato je Pooblaščenec odpravil izpodbijano odločbo v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP, ker je bil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno v zadevi, napačno uporabljen, ter sam rešil zadevo in zahtevi prosilca ugodil. Na podlagi zgornjih navedb Pooblaščenec povzema, da organ kot zavezanec po ZDIJZ z zahtevano informacijo javnega značaja razpolaga in da ni podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj podatek o plači vodilnega oziroma vodstvenega delavca ne predstavlja kategorije varovanih osebnih podatkov. Razlog je v tem, da se transparentnost delovanja organa nedvomno razteza na porabo finančnih sredstev (za zagotavljanje kadrovskih pogojev), s katerimi razpolaga zbornica in katerih pretežni del izvira iz javnih dajatev.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka