Prosilec - Slovenski podjetniški sklad
+ -Številka: 021-65/2007/5
Kategorije: Poslovna skrivnost
Datum: 10.09.07
Številka: 021-65/2007/5
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo in 105/2006-ZUS-1, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ...., ...(v nadaljevanju prosilka) z dne 20.06.2007, zoper odločbo z dne 08.06.2007, brez številke, Slovenskega podjetniškega sklada, Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo, Trubarjeva ulica 11, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Organ je dolžan prosilki v roku petnajstih dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled ali fotokopije poslovnih načrtov naslednjih pravnih subjektov oz. stranskih udeležencev, ki so prejeli neposredne subvencije za nakup tehnološke opreme v letu 2006:
1. Avto center Vovk d.o.o., Podjetniška ulica 7, 8210 Trebnje;
2. B-C trgovina in posredništvo d.o.o., Gabrsko 12, 1420 Trbovlje;
3. Izdelovanje drobnih kovinskih predmetov ...;
4. Izdelovanje in popravilo glasbenih instrumentov ...;
5. Kovinska galanterija ...;
6. Lesna industnja Sadek, proizvodnja palet in lepljenje elementov, posredništvo in trgovina d.o.o., Brezje pri Oplotnici 35, 2317 Oplotnica;
7. M & A Podjetje za export -import, inženiring in tehnologijo d.o.o., Celje, Nušičeva ulica 2, 3000 Celje;
8. Prelet-promet s tekstilnimi izdelki Metlika d.o.o., Ulica Belokranjskega odreda 3, 8330 Metlika;
9. Saning international, podjetje za sanacijo objektov d.o.o., Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj;
10. Štajerles trade podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve d.o.o., Osluševci 49, 2273 Podgorci;
11. Tiskarna Vek Koper - Velnar & sin d.o.o. Koper, Valganelska cesta 18, 6000 Koper;
12. Videoprodukcija Kregar d.o.o., Kranjčeva ulica 22, 1000 Ljubljana;
13. Steel podporni center orodjarske industrije d.o.o., Litostrojska cesta 40, 1000 Ljubljana;
14. Žagar Novo Mesto, proizvodnja in trgovina, d.o.o., Birčna vas 62a, 8000 Novo Mesto
in sicer samo v del, ki se nanaša na vpliv investicije na okolje in načrtovane nove zaposlitve.
3. V preostalem delu se zahteva kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Dne 08.06.2007 je organ v ponovnem odločanju izdal odločbo, s katero je delno ugodil skrčenemu zahtevku prosilke z dne 21.03.2007, ki se je nanašal na subvencije za nakup tehnološke opreme v letu 2006 (Ur. l. RS, št. 23/06), natančneje za vpogled v dokumentacijo in nadalje fotokopije te dokumentacije v tistem delu poslovnega načrta, kjer se nahaja opis investicije (opomba prosilke: postavke so lahko po posameznih poslovnih načrtih tudi drugače oštevilčene, vsebinsko pa so pravilno navedene, ker je bilo potrebno te vsebine poslovnega načrta predstaviti):
1.4 Opredelitev investicije (temeljni cilji investicije, opis investicije)
1.5 Kazalci ključnih ciljev investicije
2.6 Opredelitev investicije (temeljni cilji investicije, opis investicije, vrsta tehnologije, inovativnost, vpliv investicije na okolje, lokacija investicije, ocena učinkovitosti investicije)
5.1 Ocena bodočega poslovanja (prodaja in prihodki iz bodočega poslovanja)
5.2.4 Ocena bodočih stroškov dela, načrtovane nove zaposlitve
9 Kazalniki bodočega poslovanja.
in sicer za sledeče podprte projekte:
- Jeklostil obdelava kovin, inženiring d.o.o. Krupa 7, 8333 Semič,
- Ključavničarstvo -...,
- Orca Metal, proizvodnja, trgovina, posredništvo in inženiring d.o.o., Cesta ob železnici 1, 3310 Žalec,
- Prodaja kovin, storitve, inženiring ...,
- Ritem studio za avdio in video storitve d.o.o., Panonsko naselje 24, 9220 Lendava,
- Sklop, trgovina, proizvodnja, gradbeništvo in storitve d.o.o., Židovska ulica 11, 2000 Maribor,
- Steel podporni center orodjarske industrije d.o.o., Litostrojska cesta 40, 1000 Ljubljana,
- Unija računovodska hiša d.d., Tržaška cesta 515, 1351 Brezovica pri Ljubljani,
- Smak printisk ....
V preostalem delu vpogleda v dokumentacijo in nadaljnje fotokopiranje te dokumentacije pa je organ zahtevo zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ povzel celoten postopek in nadalje navedel, da je v ponovnem odločanju z dopisom z dne 18.05.2007 pozval prejemnike neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme 2006, ki so navedeni v skrčenem zahtevku prosilke z dne 21.03.2007, kot stranske interveniente, da se vključijo v postopek in da se v roku 5 dni od prejema dopisa izjavijo, ali opredeljujejo navedeno dokumentacijo iz poslovnega načrta kot poslovno skrivnost, v skladu z določilom 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. I. RS št. 42/2006, 60/2006, 33/2007; v nadaljevanju ZGD).
Organ je prejel odgovore 21 (enaindvajsetih) prejemnikov neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme 2006, in sicer so sledeča podjetja predložila konkretne ustrezne dokaze za uveljavljanje poslovnih skrivnosti:
- Avto center Vovk d.o.o., Podjetniška ulica 7, 8210 Trebnje;
- B-C trgovina in posredništvo d.o.o., Gabrsko 12, 1420 Trbovlje;
- Izdelovanje drobnih kovinskih predmetov ...;
- Izdelovanje in popravilo glasbenih instrumentov ...;
- Kovinska galanterija ...;
- Lesna industrija Sadek, proizvodnja palet in lepljenje elementov, posredništvo in trgovina d.o.o., Brezje pri Oplotnici 35, 2317 Oplotnica;
- M &. A Podjetje za export -import, inženiring in tehnologijo d.o.o., Celje, Nušičeva ulica 2, 3000 Celje;
- Prelet-promet s tekstilnimi izdelki Metlika d.o.o., Ulica Belokranjskega odreda 3, 8330 Metlika;
- Saning international, podjetje za sanacijo objektov d.o.o., Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj;
- Štajerles trade podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve d.o.o., Osluševci 49, 2273 Podgord;
- Tiskarna Vek Koper - Velnar & sin d.o.o. Koper, Valganelska cesta 18, 6000 Koper;
- Videoprodukdja Kregar d.o.o., Kranjčeva ulica 22, 1000 Ljubljana;
- Žagar Novo Mesto, proizvodnja in trgovina, d.o.o., Birčna vas 62a, 8000 Novo Mesto.
Podjetnik Smak printisk ... se na poziv organa do izdaje odločbe ni odzval.
K ugodilnemu delu izreka je organ navedel, da je vsled navedenega skrčenemu zahtevku prosilke delno ugodil, in sicer za podjetja, ki podatkov iz poslovnega načrta niso opredelila kot poslovno skrivnost:
1. Jeklostil obdelava kovin, inženiring d.o.o., Krupa 7, 8333 Semič;
2. Ključavničarstvo - ...;
3. Orca Metal, proizvodnja, trgovina, posredništvo in inženiring d.o.o., Cesta ob železnici 1, 3310 Žalec;
4. Prodaja kovin, storitve, inženiring ...;
5. Ritem studio za avdio in video storitve d.o.o., Panonsko naselje 24, 9220 Lendava;
6. Sklop, trgovina, proizvodnja, gradbeništvo in storitve d.o.o., Židovska ulica 11, 2000 Maribor;
7. Steel podporni center orodjarske industrije d.o.o., Litostrojska cesta 40, 1000 Ljubljana;
8. Unija računovodska hiša d.d., Tržaška cesta 515, 1351 Brezovica pri Ljubljani;
9. Smak printtisk ..., saj do izdaje določbe na organ z njegove strani ni bilo odziva.
K zavrnilnemu delu izreka izpodbijane odločbe pa je organ navedel, da po oceni podjetnikov:
1. Avto center Vovk d.o.o., Podjetniška ulica 7, 8210 Trebnje;
2. B-C trgovina in posredništvo d.o.o., Gabrsko 12, 1420 Trbovlje;
3. Izdelovanje drobnih kovinskih predmetov ...;
4. Izdelovanje in popravilo glasbenih instrumentov ...;
5. Kovinska galanterija ...;
6. Lesna industrija Sadek, proizvodnja palet in lepljenje elementov, posredništvo in trgovina d.o.o., Brezje pri Oplotnici 35, 2317 Oplotnica;
7. M & A Podjetje za export -import, inženiring in tehnologijo d.o.o., Celje, Nušičeva ulica 2, 3000 Celje;
8. Prelet-promet s tekstilnimi izdelki Metlika d.o.o., Ulica Belokranjskega odreda 3, 8330 Metlika;
9. Saning international, podjetje za sanacijo objektov d.o.o., Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj;
10. Štajerles trade podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve d.o.o., Osluševci 49, 2273 Podgorci;
11. Tiskarna Vek Koper - Velnar & sin d.o.o. Koper, Valganelska cesta 18, 6000 Koper;
12. Videoprodukcija Kregar d.o.o., Kranjčeva ulica 22, 1000 Ljubljana;
13. Žagar Novo Mesto, proizvodnja in trgovina, d.o.o., Birčna vas 62a, 8000 Novo Mesto;
in na podlagi ocene organa predstavljajo zahtevani podatki poslovno skrivnost. Pri tem se je organ skliceval na predložene dokaze za uveljavljanje poslovne skrivnosti, ki so priloga in sestavni del izpodbijane odločbe. Organ je še navedel, da navedena dokumentacija predstavlja poslovno skrivnost, kar pomeni, da gre za izjemo po 2. točki 1. odst. 6. člena ZDIJZ. S takšno ureditvijo je od načela prostega dostopa uvedena izjema, ki kot zakonit interes priznava interes dajalca vloge, da se varuje njegova poslovna skrivnost oz. njegova podjetniška pobuda. Pri tem se omejuje promet z informacijami, ki lahko ogrožajo tiste prednosti podjetja, ki jih je le to ustvarilo s svojim delom, kapitalom ter bi zato lahko to povzročilo občutno škodo in izgubo prednosti na trgu. Organ je dolžan varovati poslovno skrivnost dajalcev vlog in preprečiti ravnanje, s katerim bi osebe izven organa in druge institucije, v nasprotju z zakonom in voljo vlagateljev pridobile podatke, ki so njihova poslovna skrivnost. ZGD V 39. členu poslovno skrivnost definira po subjektivnem in objektivnem kriteriju. Za poslovno skrivnost se štejejo tisti podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, ne glede na to pa tudi podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Pri subjektivnem kriteriju je določitev poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje podjetja, medtem ko je pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna. Gre za podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedla nepooblaščena oseba. Upravičenci so označili svoje podatke kot zaupne in prepovedali njihovo neupravičeno sporočanje. Zato je organ posledično, ker gre v zahtevani dokumentaciji za podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost in so jih kot take opredelili tudi podjetniki sami ter v ta namen predložili ustrezna dokazila, prosilčevo zahtevo zavrnil. V dokumentacijah gre za podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost, zato bi razkritje njihove vsebine bilo v nasprotju s samim namenom instituta izjeme po 6. členu ZDIJZ.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka, ki jo je organ izdal v okviru ponovnega odločanja, je prosilka dne 22.06.2007 pri organu vložila pritožbo zoper zavrnilni del izpodbijane odločbe. Pri tem je navedla, da je Pooblaščenec v svoji odločbi z dne 14.05.2007, št. 021-99/2005/9, izrecno zapisal, da mora organ obvestiti vse prejemnike subvencij, navedene v skrčenem zahtevku prosilke, pri čemer jih mora opozoriti, da predložijo ustrezne dokaze za uveljavljanje poslovnih skrivnosti, da konkretno, ne abstraktno, obrazložijo, kakšna škoda bi podjetju z razkritjem zahtevanih informacij nastala, ter da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Prosilka ugotavlja, da podjetja, ki jih je organ navedel v zavrnilnem delu izreka, ustreznih dokazov niso predložila. Da predloženi Sklepi o določitvi in varovanju podatkov sami po sebi teh dokazov ne izkazujejo, je ugotovil že organ sam, ko je podjetje Steel d.o.o. uvrstil v ugodilni izrek odločbe, kljub temu, da je podjetje poslalo oblikovno in vsebinsko enak sklep, kot ostala podjetja, navedena v zavrnilnem delu izreka odločbe. Prosilka nadaljuje, da se v posameznih sklepih na primer tudi navaja, da so poslovna skrivnost družbe zaključni računi podjetja, pri čemer je znano, da so zaključni računi dostopni vsakomur. Glede na to, da so udeleženci razpisa konkurirali na razpisu z novimi sodobnimi inovativnimi tehnologijami (glede na merila za pridobitev subvencije), torej potemtakem varovanimi z zakoni o intelektualni lastnini, je vsako kopiranje teh poslovnih idej in tehnologij prepovedano oz. varovano že z zakonom samim. Prosilki se zdi nemogoče, da bi bila uvrstitev podjetja Steel v ugodilni izrek odločbe zgolj še ena od napak organa, saj je že skrajno neverjetno, da bi organ v vsaki svoji izdani odločbi delal zapovrstne napake (po izkušnjah prosilke je vsak dosedanji prejeti dokument ali sklep ali odločba organa vseboval napako, pomoto ali kršitev, in takih dokumentov se je v slabem letu dni nabralo že kar nekaj). Prosilka je ponovno navedla, da njen namen ni kopiranje poslovnih idej ali tehnologij prejemnikov subvencij (le - tem prosilka želi veliko poslovnih uspehov še naprej) ali razkritje podatkov, ki predstavljajo njihovo konkurenčno prednost na trgu, ampak je namen prosilke zgolj narediti primerjavo med njo, kot udeleženko razpisa, ki meni, da jo je organ oškodoval, in med naključno izbranimi prejemniki subvencij, z namenom prepričati se, ali je bila odločitev organa korektna in poštena. Prosilka nadalje meni, da je način postopanja organa k pozivu prijave udeležbe stranskih intervenientov nekorekten, ko je k pozivu prilagal Odločbo Pooblaščenca št. 021-99/2005/9, v celotnem obsegu. Očitno z namenom, da povzroči napetost med udeleženimi podjetji, kar mu je, kot je razvidno iz posameznih odgovorov pozvanih, tudi v dobri meri uspelo. Takšno dejanje organa se zdi prosilki skrajno neprofesionalno in poslovno neetično, seveda pa je ne čudi, glede na njene pretekle izkušnje z organom. Prosilka zaključuje, da je še vedno mnenja, da so podeljene subvencije subjektom po ZDIJZ javna sredstva, katerih poraba bi morala biti transparentna še zlasti v delu, kjer prejemniki navajajo izpolnjevanje pogojev glede na merila javnega razpisa. Zato ponovno naslavlja apel na Pooblaščenca, da naj odloči v prid prosilke in ugodi njeni pritožbi kot utemeljeni.
Organ je prosilkino pritožbo kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 26.06.2007, s prilogami, na podlagi 1. odstavka 245. čl. ZPP, poslal v odločanje Pooblaščencu. Ob tem je organ priložil tudi kopijo sklepa z dne 26.06.2007 o popravi izreka pomot v odločbi z dne 08.06.2007. Z navedenim sklepom je organ odpravil pomoto v odločbi z dne 08.06.2007 tako, da se v izreku pod ugodilni del- točko 1. črta pisna pomota, in sicer 7. alineja 2. odstavka tako, da se naveden odstavek na novo pravilno glasi:
»in sicer za sledeče podprte projekte:
1. Jeklostil obdelava kovin, inženiring d.o.o., Krupa 7, 8333 Semič;
2. Ključavničarstvo - ...;
3. Orca Metal, proizvodnja, trgovina, posredništvo in inženiring d.o.o., Cesta ob železnici 1, 3310 Žalec;
4. Prodaja kovin, storitve, inženiring ...;
5. Ritem studio za avdio in video storitve d.o.o., Panonsko naselje 24, 9220 Lendava;
6. Sklop, trgovina, proizvodnja, gradbeništvo in storitve d.o.o., Zidovska ulica 11, 2000 Maribor;
7. Unija računovodska hiša d.d., Tržaška cesta 515, 1351 Brezovica pri Ljubljani;
8. Smak printisk ....
Sklep o popravi pomote z dne 26.06.2007 je prosilka prejela dne 27.06.2007, kar je razvidno iz povratnice. Zoper ta sklep prosilka ni vložila pritožbe.
V obrazložitvi navedenega sklepa je organ pojasnil, da je v navedenem ugodilnem delu odločbe z dne 08.06.2007 prišlo pri pisanju na računalnik oz. pri kopiranju podprtih projektov do pisne pomote v izreku odločbe, kar je razvidno iz predloženih listin, in sicer Sklepa o določitvi in varovanju podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost družbe Steel d.o.o. z dne 01.01.2006 in ki so priloga in sestavni del odločbe z dne 08.06.2007. Iz tega namreč izhaja, da je podjetje Steel podporni center orodjarske industrije d.o.o., Litostrojska cesta 40, 1000 Ljubljana označilo svoje podatke kot zaupne in prepovedalo njihovo neupravičeno sporočanje. Zaradi poprave pisne pomote v odločbi je organ izdal sklep o popravi pomote v skladu z določili 223. člena ZUP.
Ker organ po določilu 2. odst. 245. čl. ZUP Pooblaščencu ni priložil vseh dokumentov, ki se tičejo zadeve, ga je Pooblaščenec z dopisom z dne 17.07.2007, št. 021-65/2007/2, pozval, da mu posreduje celotno dokumentacijo, ki jo je pridobil od prejemnikov neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme 2006, s katero so po njihovem pozivu z dne 18.05.2007 svojo dokumentacijo v poslovnem načrtu označili za poslovno skrivnost in je prosilki v tem delu zavrnil dostop.
Dne 20.07.2007 je organ Pooblaščencu posredoval zahtevane dokumente.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ v ponovnem postopku v skladu z navodili iz odločbe št. 021-99/2005/9 z dne 14.05.2007, pravilno v postopek pozval prejemnike neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme v letu 2006, da se lahko izjasnijo oz. opredelijo, ali zahtevana informacija za njih morebiti predstavlja poslovno skrivnost.
Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je od 22 prejemnikov neposrednih subvencij, ki so navedeni v skrčenem zahtevku, odgovorilo 21 prejemnikov, od tega jih je, kot izhaja iz izreka sklepa organa z dne 08.06.2007, 7 odgovorilo, da informacije, ki jih zahteva prosilka iz poslovnega načrta, ne predstavljajo poslovne skrivnosti.
Preostali stranski udeleženci:
1. Avto center Vovk d.o.o., Podjetniška ulica 7, 8210 Trebnje;
2. B-C trgovina in posredništvo d.o.o., Gabrsko 12, 1420 Trbovlje;
3. Izdelovanje drobnih kovinskih predmetov ...;
4. Izdelovanje in popravilo glasbenih instrumentov ...;
5. Kovinska galanterija ...;
6. Lesna industnja Sadek, proizvodnja palet in lepljenje elementov, posredništvo in trgovina d.o.o., Brezje pri Oplotnici 35, 2317 Oplotnica;
7. M & A Podjetje za export -import, inženiring in tehnologijo d.o.o., Celje, Nušičeva ulica 2, 3000 Celje;
8. Prelet-promet s tekstilnimi izdelki Metlika d.o.o., Ulica Belokranjskega odreda 3, 8330 Metlika;
9. Saning international, podjetje za sanacijo objektov d.o.o., Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj;
10. Štajerles trade podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve d.o.o., Osluševci 49, 2273 Podgorci;
11. Tiskarna Vek Koper - Velnar & sin d.o.o. Koper, Valganelska cesta 18, 6000 Koper;
12. Videoprodukcija Kregar d.o.o., Kranjčeva ulica 22, 1000 Ljubljana;
13. Steel podporni center orodjarske industrije d.o.o., Litostrojska cesta 40, 1000 Ljubljana;
14. Žagar Novo Mesto, proizvodnja in trgovina, d.o.o., Birčna vas 62a, 8000 Novo Mesto;
pa so predložili pisne sklepe o določitvi in varovanju podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost družbe. Navedenih 14 stranskih udeležencev je torej označilo svoje podatke kot zaupne in prepovedalo njihovo neupravičeno sporočanje, prav tako pa je tudi organ ocenil, da zahtevani podatki predstavljajo poslovno skrivnost.
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije, do katerih je organ prosilki zavrnil dostop, dejansko predstavljajo izjemo iz 2. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Kot je bilo že obrazloženo, je po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS št. 42/06 - uradno prečiščeno besedilo, 26/2007-ZSDU-B in 33/2007-ZSReg-B, v nadaljevanju ZGD-1) poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega Pooblaščenec še opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Glede na zgoraj navedeno so se prejemniki subvencij ob pisni obrazložitvi, zakaj zahtevani dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost, sklicevali tudi na sklepe o varovanju poslovne skrivnosti, kar pomeni, da je v obravnavanem primeru potrebno zahtevani dokument obravnavati v skladu s 1. odstavkom 39. čl. ZGD-1. Zato je Pooblaščenec presojal, ali so izpolnjene vse zahteve, ki jih določa zakon za subjektivni kriterij.
Podani morajo biti trije pogoji: pisna odredba, s katero morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati ter tretji, ki velja za vse normativne akte, odredba ne sme veljati za nazaj. To pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala (komentar ZGD-1 k 1. odst. 39. čl.).
Kot je Pooblaščenec že ugotovil, dokumenti, ki jih prosilka zahteva, v času vložitve zahteve za dostop do informacije javnega značaja, pa tudi v času vložitve vloge za pridobitev nepovratnih sredstev, niso bili označeni kot poslovna skrivnost. Vendar je zgoraj navedenih 14 stranskih udeležencev kot prejemnikov naknadno, šele po pozivu organa, posredovalo sklepe o varovanju poslovne skrivnosti. Med temi sta pravna subjekta Avto Center Vovk d.o.o., Obrtniška ulica 4, 8210 Trebnje in ... predložila sklepe o varovanju poslovne skrivnosti z datumom 28.11.2006 in 22.12.2006, kar pomeni, da so zahtevani dokumenti nastali že v času pred izdajo obeh sklepov, s katerima sta stranska udeleženca oz. prejemnika subvencije določila, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ker sklep o določitvi poslovne skrivnosti, tako kot vsi ostali normativni akti, ne sme veljati za nazaj, Pooblaščenec zaključuje, da dokumente subjektov Avto Center Vovk d.o.o., Obrtniška ulica 4, 8210 Trebnje in ..., ki sta predmet zahteve prosilke, že zaradi prepovedi retroaktivne veljave ni mogoče šteti za poslovno skrivnost na podlagi I. odst. 39. čl. ZGD-1.
Tudi glede sklepov ostalih 12 stranskih udeležencev (prejemnikov neposrednih subvencij), ki so predmet presoje, Pooblaščenec ugotavlja, da niso izpolnjeni pogoji, ki jih zahteva subjektivni kriterij, in sicer zlasti iz vidika pravilnega označevanja podatkov, ki veljajo za poslovno skrivnost. V 1. odst. 40. čl ZGD-1 je namreč jasno določeno, da mora družba s sklepom določiti način varovanja poslovne skrivnosti in odgovorne osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost. Med način varovanja pa zagotovo sodi tudi pravilno označevanje samega dokumenta. To pomeni, da mora takšen sklep o varovanju poslovne skrivnosti vsebovati tudi določbo, kako se dokument, ki predstavlja poslovno skrivnost, označi. V praksi je pogosto označevanje z vidno oznako »POSLOVNA SKRIVNOST«, po navadi zgoraj desno, vedno pa na vsaki strani (pisnega) dokumenta. Šele tako je namreč mogoče doseči, da se odpravi vsak dvom v to, kateri podatek se šteje za poslovno skrivnost oz., da je takoj ob seznanitvi s takšnim dokumentom, ki nosi oznako »poslovna skrivnost«, jasno, da se razpolaga s posebej varovanimi podatki pravnega subjekta. Po oceni Pooblaščenca je pravilno označevanje dokumenta bistvena okoliščina subjektivnega določanja poslovne skrivnosti, saj drugače ni mogoče doseči cilja, ki ga zasleduje subjektivni kriterij. Bistveno je namreč, da lahko subjekt na ta način kot poslovno skrivnost označi katere koli, tudi manj pomembne podatke, z izjemo iz 3. odst. 39. čl. ZGD-1. V obravnavanem primeru nobeden od predloženih sklepov ni imel določbe, na kakšen način je subjekt dolžan materialne podatke, ki jih štejejo za poslovno skrivnost, označiti, dokumenti pa tudi niso bili označeni kot poslovna skrivnost. Zgolj z naštevanjem dokumentov oz. podatkov, ki naj bi bili poslovna skrivnost, pa ni zagotovljena določnost, ki jo institut poslovne skrivnosti po 1. odst. 39. čl. ZGD-1, brez dvoma zahteva.
Pooblaščenec zato ocenjuje, da tudi predloženi sklepi preostalih subjektov, ki so predmet pritožbe, ne izpolnjujejo subjektivnega kriterija za določitev poslovne skrivnosti, na podlagi katerih bi lahko šteli dokumente, ki so predmet zahteve prosilke, za poslovno skrivnost v skladu s 1. odst. 39. čl. ZGD-1.
Kljub navedenemu pa je Pooblaščenec na podlagi 2. odst. 247. čl. ZUP, ki mu ob odločanju o pritožbi po uradni dolžnosti izpodbijane odločbe med drugim nalaga preizkus, ali je bil prekršen materialni zakon, moral ugotoviti, ali zahtevani dokumenti prestanejo škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa 2. odst. 39. člena ZGD-1 (objektivni kriterij). Kot je bilo že pojasnjeno, je pri objektivnem kriteriju potrebno izkazati očitno potrebo po varstvu, kar pomeni, da je ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Upoštevati je potrebno, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj podjetja
(več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 do 196).
Prosilka je zahtevala dokumente, ki so del poslovnega načrta in ki jih je moral predložiti vsak sodelujoči na javnem razpisu za odobritev neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme v letu 2006 (Ur. l. RS, št. 23/06). Tako je zahtevala:
1.4 Opredelitev investicije (temeljni cilji investicije, opis investicije)
1.5 Kazalci ključnih ciljev investicije
2.6 Opredelitev investicije (temeljni cilji investicije, opis investicije, vrsta tehnologije, inovativnost, vpliv investicije na okolje, lokacija investicije, ocena učinkovitosti investicije)
5.1 Ocena bodočega poslovanja (prodaja in prihodki iz bodočega poslovanja)
5.2.4 Ocena bodočih stroškov dela, načrtovane nove zaposlitve
9 Kazalniki bodočega poslovanja.
Pooblaščenec je pregledal vsebino zahtevanih dokumentov. Pri tem pa Pooblaščenec posebej opozarja, da je predmet obravnave samo tisti del poslovnega načrta stranskih udeležencev, ki jih je prosilka po točkah označila v skrčenem zahtevku. Pooblaščenec je pregledal tudi prijave, s katerimi so pozvani prejemniki nepovratnih sredstev priglasili stransko intervenienco in opozorili na škodo, ki bi jim z razkritjem zahtevanih dokumentov nastala.
Pooblaščenec ocenjuje, da podatki, ki so povezani z investicijami posameznega pravnega subjekta in so navedeni v zahtevanih dokumentih, nedvomno predstavljajo poslovno skrivnost po 2. odst. 39. čl. ZGD. Temeljni cilj vsakega subjekta, ki deluje na trgu, je zagotovo ta, da pridobi dobiček in poveča premoženje. Ker je gospodarski prostor v Sloveniji relativno majhen, je koncentracija gospodarskih družb velika, s tem pa je lahko večja tudi konkurenca. Ponudba nekonkurenčnih produktov oziroma produktov, ki ne vsebujejo novih, ustvarjalnih oziroma inovativnih rešitev, pa lahko negativno vpliva na obstoj gospodarskega subjekta. Zato je potreba po varstvu povsem očitna in razumljiva takrat, ko gospodarski subjekt na podlagi svojega znanja, izkušenj in inovacij načrtuje določeno investicijo, ki bi izboljšala konkurenčni položaj podjetja, izboljšala njegove poslovne rezultate in mu omogočila, da prodre na nova tržišča.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da podatki, ki so v povezavi z investicijo (opredelitev investicij, temeljni cilji investicije, opis investicije, vrsta tehnologije, inovativnost, ocena učinkovitosti investicije, prodaja in prihodki iz bodočega poslovanja, ocena bodočih stroškov dela, kazalniki bodočega poslovanja prejemnikov subvencij) in so predmet te obravnave, pomenijo konkurenčno prednost podjetja in bi njihovo sporočanje neupravičeni osebi škodilo konkurenčnemu položaju navedenih podjetij. Obseg navedenih informacij je sicer odvisen od narave in vrste investicije. Ne glede na razlike v obsegu pa so te informacije podrobne do tolikšne mere, da v celoti vsekakor predstavljajo takšno količino in kvaliteto informacij, da bi lahko vplivale na tržni konkurenčni položaj stranskih udeležencev.
Ob tem bi Pooblaščenec opozoril, da tudi prosilka sama v pritožbi omenja, da njen namen ni kopiranje poslovnih idej ali tehnologij prejemnikov subvencij, ali razkritje podatkov, ki predstavljajo njihovo konkurenčno prednost na trgu, ampak da je njen namen povsem drug, zgolj narediti primerjavo med njeno prijavo kot udeleženko razpisa in njihovimi prijavami, ker meni, da jo je organ oškodoval. S tem, ko se je prosilka na nek način zavezala k varovanju poslovne skrivnosti, je dejansko tudi sama zahtevane podatke opredelila kot poslovno skrivnost. Vendar pa je pri tem potrebno ponovno opozoriti, da se v postopku po določbah ZDIJZ odloča, ali je informacija dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilki. Prosilkin interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni. A contrario to pomeni, da v postopku po določbah ZDIJZ v primeru, ko določena informacija ni dostopna prosilki, ni dostopna nikomur in se nihče ne more sklicevati, da je do določene informacije upravičen zato, ker jo bo varoval in jo uporabil izključno za določen namen, ne pa za kakšen drug, npr. škodljiv namen ali celo zlonamerno.
Glede zahteve prosilke, ki se nanaša na vpliv investicije na okolje in načrtovane nove zaposlitve, pa Pooblaščenec ugotavlja, da v tem delu ne gre za poslovno skrivnost, saj v tem delu poslovnega načrta navedenih 14 stranskih udeležencev ni takšnih podatkov, katerih razkritje bi lahko povzročilo občutno škodo, če bi zanje izvedele nepooblaščene osebe. Zato v tem delu zahteve prosilke ni podana izjema iz 2. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Glede na to, da so bile zahtevane informacije pridobljene v okviru javnega razpisa, pa je v obravnavanem primeru pomembno tudi dejstvo, da so bila javna sredstva - subvencije dodeljene glede na doseženo število točk - ocene. Podlaga za ocenjevanje pa so bili vnaprej določeni oz. objavljeni pogoji in merila javnega razpisa. Zato se je Pooblaščenec ukvarjal tudi z vprašanjem, ali se zahteva nanaša na podatke, ki predstavljajo pogoje in merila, in v kakšni meri je v tem delu podana potreba po transparentnosti postopka, z vidika poštenega postopka in poštene konkurence med subjekti, ki so v postopku sodelovali.
Pooblaščenec ugotavlja, da so bili dokumenti, ki so predmet pritožbe, v okviru razpisne dokumentacije organa zajeti med »navodila« in v prijavnem listu za subvencijo. Ob primerjavi podatkov, ki jih zahteva prosilka, s podatki, ki predstavljajo pogoje in merila, Pooblaščenec ugotavlja, da je mogoče določene zahtevane podatke neposredno aplicirati med pogoje in merila, in sicer vpliv investicije na okolje in načrtovane nove zaposlitve. Za slednje je Pooblaščenec ocenil, da ne predstavljajo poslovne skrivnosti. Glede merila, ki se nanaša na predstavitev projekta, pa Pooblaščenec ugotavlja, da je organ kot merilo določil določene podatke, ki so zajeti v okvir podatkov, ki jih zahteva prosilka in se nanašajo na podatke o investiciji, vendar ne v takšnem obsegu informacij, ki se nanašajo na natančen opis investicije, na vrsto tehnologije, ključne cilje investicije, itd., kot jih zahteva prosilka. Iz celotne predstavitve projekta je namreč organ kot merilo določil izključno naslednje podatke:
3.1 Sodobna tehnologija
• 3.1.1 povečanje zmogljivosti ali spremembe obstoječega produkta/storitve;
• 3.1.2 produkti/storitve z izboljšanimi tehnološkimi rešitvami;
• 3.1.3 razvoj novih tehnoloških-informacijskih rešitev v povezavi s tehnološkim procesom;
3.2 Inovativnost
• število novih izdelkov/storitev (vsaj dva izdelka/storitve;nova funkcija izdelka, nova storitev izdelka);
• zaščitene inovacije in/ali patenti v povezavi s projektom.
Slednje pa je organ pridobil pri obravnavi celotne predstavitve projekta oz. opisa investicije, in se torej podatki, ki predstavljajo merilo, prepletajo s poslovnimi skrivnostmi, ki niso izrecno določene kot merilo za ocenjevanje projektov, pa jih sicer prosilka zahteva.
Pogoje in merila, ki so določeni v okviru javnega razpisa, je tudi z vidika ZDIJZ potrebno obravnavati tako, da se zadosti transparentnosti (prim. 2. čl. ZDIJZ), hkrati pa je potrebno zagotoviti, da so prijavljeni subjekti deležni obravnave na način, ki ne ogroža njihovega delovanje v smislu zlorabe internih informacij - poslovnih skrivnosti posameznega pravnega subjekta. Zagotovo pa se morajo tudi pravni subjekti zavedati, da ko stopijo v pogodbeni odnos z državnimi organi, postanejo določeni podatki, ravno zaradi zahteve po transparentnem delovanju državnih organov, javni.
Pri tem pa je potrebno opozoriti, da se javni razpisi med seboj razlikujejo, zlasti z vidika, kaj je predmet obravnave oz. javnega razpisa. V konkretnem primeru je bil namen razpisa spodbujanje investicijskih vlaganj malih in srednje velikih podjetij z namenom povečati njihovo rast, produktivnost ter uveljavitev na globalnem trgu s tehnološko zahtevnimi produkti in spodbuditi skladnejši regionalni razvoj Slovenije. To pomeni, da so pravni subjekti, ki so se prijavili na razpis, da bi pridobili subvencijo, organu predložili takšne podatke, s katerimi želijo podjetja konkurirati na trgu z namenom, da bi povečali dodano vrednost na zaposlenega/na podjetje in bi tako zagotovili rast podjetja. Slednje pa nedvomno pomeni, da če bi tovrstni podatki bili javno dostopni, bi podjetja izgubila vso konkurenčno prednost in bi bila potencialno ogrožena rast, ki bi jo morebiti dosegla z investicijo, ki jo je subvencioniral organ. To pomeni, da bi se s tem dosegel ravno nasprotni učinek oz. namen, ki ga je konkretni javni razpis zasledoval.
Pooblaščenec tako ugotavlja, da dokumenti, ki so predmet zahteve in se nanašajo na investicijo: opredelitev investicij, temeljni cilji investicije, opis investicije, vrsta tehnologije, inovativnost, ocena učinkovitosti investicije, prodaja in prihodki iz bodočega poslovanja, ocena bodočih stroškov dela, kazalniki bodočega poslovanja prejemnikov subvencij, kot celota, zagotovo ne predstavljajo niti pogoja, niti merila na obravnavanem razpisu, temveč to predstavljajo samo določeni podatki, ki so del zahtevane dokumentacije, kar je bilo obrazloženo že zgoraj. Morebitni posamični podatki, ki v okviru predstavitve projekta predstavljajo merilo na obravnavanem razpisu pa so s poslovnimi skrivnostmi prepleteni do te mere, da jih fizično ni mogoče izločiti. Prav zato, ker jih ni mogoče izločiti tako, da ne bi bila ogrožena zaupnost poslovnih skrivnosti, pa tudi ni mogoč delni dostop do tistega dela zahtevanih podatkov, ki bi jih bilo mogoče uvrstiti med pogoj in merilo iz razloga ogrozitve zaupnosti varovanih informacij.
Pooblaščenec tako ugotavlja, da zahtevane informacije v delu, ki se nanašajo na investicijo: opredelitev investicij, temeljni cilji investicije, opis investicije, vrsta tehnologije, inovativnost, ocena učinkovitosti investicije, prodaja in prihodki iz bodočega poslovanja, predstavljajo poslovno skrivnost na podlagi 2. odst. 39. čl. ZGD, kar pomeni, da je v tem delu podana izjema iz 2. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Na tem mestu pa je potrebno omeniti tudi 1. alinejo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, po kateri se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Nobene dileme ni, da so v obravnavanem primeru pravni subjekti, čigar poslovne skrivnosti je treba varovati na podlagi javnega razpisa, v okviru katerega so predložili zahtevane dokumente oz. informacije, prejeli javna sredstva. Ob tem pa je potrebno opozoriti, da navedena določba izrecno govori o podatku o porabi javnih sredstev. Ker v zahtevanih dokumentih, za katere je Pooblaščenec ocenil, da predstavljajo poslovno skrivnost, ni nobenega kvantitativnega podatka o porabi javnih sredstev, navedene določbe ni mogoče uporabiti. Uporabili bi jo lahko zgolj v primeru, če bi prosilka zahtevala dostop do podatka o tem, koliko javnih sredstev je posamezen pravni subjekt na podlagi javnega razpisa prejel. Ti podatki pa niso bili predmet zahteve oz. pritožbe, tudi sicer pa so bili ti podatki pri organu oziroma na svetovnem spletu že javno dostopni.
Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilke ugodil ter na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ je prosilki dolžan omogočiti vpogled (oz. fotokopije, če bi jih prosilka želela) v poslovni načrt naslednjih pravnih subjektov oz. stranskih udeležencev, ki so prejeli neposredne subvencije za nakup tehnološke opreme v letu 2006:
1. Avto center Vovk d.o.o., Podjetniška ulica 7, 8210 Trebnje;
2. B-C trgovina in posredništvo d.o.o., Gabrsko 12, 1420 Trbovlje;
3. Izdelovanje drobnih kovinskih predmetov ...;
4. Izdelovanje in popravilo glasbenih instrumentov ...;
5. Kovinska galanterija ...;
6. Lesna industnja Sadek, proizvodnja palet in lepljenje elementov, posredništvo in trgovina d.o.o., Brezje pri Oplotnici 35, 2317 Oplotnica;
7. M & A Podjetje za export -import, inženiring in tehnologijo d.o.o., Celje, Nušičeva ulica 2, 3000 Celje;
8. Prelet-promet s tekstilnimi izdelki Metlika d.o.o., Ulica Belokranjskega odreda 3, 8330 Metlika;
9. Saning international, podjetje za sanacijo objektov d.o.o., Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj;
10. Štajerles trade podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve d.o.o., Osluševci 49, 2273 Podgorci;
11. Tiskarna Vek Koper - Velnar & sin d.o.o. Koper, Valganelska cesta 18, 6000 Koper;
12. Videoprodukcija Kregar d.o.o., Kranjčeva ulica 22, 1000 Ljubljana;
13. Steel podporni center orodjarske industrije d.o.o., Litostrojska cesta 40, 1000 Ljubljana;
14. Žagar Novo Mesto, proizvodnja in trgovina, d.o.o., Birčna vas 62a, 8000 Novo Mesto
in sicer samo v del, ki se nanaša na vpliv investicije na okolje in načrtovane nove zaposlitve, v roku 15 dni od prejema te odločbe. V preostalem delu pa se zahteva prosilke zavrne, ker je podana izjema iz 2. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper drugo točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Tožbo se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Zoper tretjo točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba oziroma upravni spor, ampak je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo z dne 08.06.2007, brez številke, Slovenskega podjetniškega sklada, Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo, Trubarjeva ulica 11, 2000 Maribor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka