Prosilec - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
+ -Številka: 021-58/2007
Kategorije: Ali gre za inf. javnega značaja
Številka: 021-58/2007/8
Datum: 13.02.08
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo in 105/06-ZUS-1; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Slovenskega zavarovalnega združenja, GIZ, Železna cesta 14, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 33207-64/2007 z dne 4. 5. 2007, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, izdaja naslednjo
ODLOČBO:
Odločba organa št. 33207-64/2007 z dne 4. 5. 2007 se odpravi.
Zahteva prosilca z dne 15. 2. 2007, dopolnjena dne 3. 4. 2007, se zavrže.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 15. 2. 2007 na organ podal zahtevo za pridobitev neposrednega »on-line« dostopa do evidenc rejnih živali v najkrajšem času. Pri zahtevi se je skliceval na drugo točko 6. člena Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za leto 2007 (Ur. l. RS, št. 138/06; v nadaljevanju Uredba), ki naj bi zavarovalnicam omogočala dostop do potrebnih registrov. Prosilec je še navedel, da projekt sofinanciranja zavarovalnih premij v kmetijstvu, s pričetkom leta 2007, omogoča tudi sofinanciranje zavarovalnih premij za bolezni živali.
Prosilec je v vlogi, z dne 3. 4. 2007, ki jo je naslovil na organ, med drugim navedel:
- da je bil 8. 3. 2007 izveden usklajevalni sestanek z namenom določitve nabora in načina izmenjave podatkov med zavarovalnicami in organom;
- da je bilo na sestanku sklenjeno, da bo organ omogočil dostop do vseh potrebnih registrov, naloga zavarovalnic pa je, da zagotovijo obdelavo in hranjenje osebnih podatkov v skladu in na način, kot je predviden z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB; v nadaljevanju ZVOP-1);
- da za dostop do podatkov po mnenju Pooblaščenca št. 0712-293/2007/2, z dne 16. 3. 2007, dodatna privolitev zavarovancev ni potrebna;
- da so izhodni podatki za potrebe sklepanja zavarovanj po Uredbi in se nahajajo v bazah organa naslednji: osnovni podatki o zavarovalcu/zavarovancu (ime in priimek oziroma naziv nosilca kmetijskega gospodarstva, naslov nosilca, KMG-MID nosilca, ID za DDV), podatki o predmetu zavarovanja, kadar gre za živali (podatki o gospodarstvu G-MID, podatki o kmetijskem gospodarstvu KMG-MID, podatki o imetniku živali (ime in priimek oziroma naziv, naslov, šifra imetnika, ID za DDV), podatki o staležu živali (število živali in pasma), podatki o posamezni živali (pasma, številka živali, datum rojstva, prihod, odhod, oče, mati, dosje in potomci), podatki o predmetu zavarovanja, kadar gre za posevke in plodove (GERK PID, številka in velikost parcele, kultura).
Organ je obe vlogi prosilca kvalificiral kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in tako s sklicevanjem na določbe ZDIJZ dne 4. 5. 2007 izdal odločbo št. 33207-64/2007, s katero je prosilcu zavrnil dostop do individualnih podatkov o živalih (pasma, številka živali, datum rojstva, prihod, odhod, oče, mati, dosje, potomci) v centralnih registrih živali in evidenci imetnikov rejnih živali. Hkrati je organ prosilcu odobril dostop do tistega nabora podatkov, ki je nujno potreben za izvajanje določb Uredbe, tj. podatkov o kmetijskem gospodarstvu ter zbirne podatke o številu živali na posameznem gospodarstvu iz vrst govedo, prašiči in drobnica, za čas izvajanja Uredbe. V obrazložitvi je organ navedel:
- Prosilec je za namen sklepanja zavarovalnih pogodb po Uredbi vložil zahtevo po neposrednem (on-line) dostopu do registra kmetijskih gospodarstev in do vseh registrov živali. V zahtevi se prosilec sklicuje na določbo drugega odstavka 6. člena Uredbe, ki določa, da je zavarovalnicam za izvajanje zavarovanja omogočen dostop do registrov kmetijskih gospodarstev, registrov živali in drugih potrebnih registrov.
- Uredba v 2. členu določa, da so upravičenci do sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje nosilci kmetijskega gospodarstva, vpisanega v register kmetijskih gospodarstev in gospodarske družbe, ki zavarovalnici ob podpisu zavarovalne pogodbe predložijo izjavo, da so malo ali srednje veliko podjetje iz priloge Uredbe.
- Organ vzpostavi, upravlja in vodi zbirke podatkov na podlagi določb od 101. člena do 116. člena Zakona o kmetijstvu (Ur. l. RS, št. 54/2000, 16/2004 - Odl.US, 45/2004-ZdZPKG, 20/2006; v nadaljevanju ZKme), registre živali pa v povezavi z določbami Zakona o živinoreji (Ur. l. RS, št. 18/2002, 110/2002-ZUreP-l (8/2003 - popr.), 110/2002-ZGO-l, 45/2004-ZdZPKG) in Zakona o veterinarstvu (Ur. l. RS, št. 33/2001, 110/2002-ZGO-l, 45/2004-ZdZPKG, 62/2004 Odl.US: U-I-141/01-17, 93/2005-ZVMS). Natančnejše pogoje predpisujejo nekateri podzakonski akti, npr. Pravilnik o identifikaciji in registraciji prašičev, Pravilnik o identifikaciji in registraciji drobnice, Pravilnik o identifikaciji in registraciji govedi ter pravilnik o označevanju čebel. Peti odstavek 113. člena ZKme določa, da Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, lahko posreduje podatke iz svojih zbirk podatkov in podatke, karte ter načrte iz prvega odstavka tega člena, vključno z osebnimi podatki, pooblaščenim organizacijam in izvajalcem javnih služb, če jih ti potrebujejo za izvajanje nalog iz delovnega področja ministrstva ter drugim državnim organom in organom lokalnih skupnosti, če jih ti potrebujejo za izvajanje zakonsko določenih nalog. Zbirke podatkov so v skladu s 116. členom ZKme javne, razen podatkov, ki se štejejo za osebne podatke in podatkov, ki pomenijo poslovno skrivnost.
- Organ vodi številne podatkovne zbirke, med drugim tudi centralni register govedi (CRG), drobnice (CRD) in prašičev (CRPš). Imetniki živali so, v skladu z zgoraj omenjenimi predpisi, v centralne registre dolžni javljati spremembe v predpisanih rokih. Zaradi narave vodenja registrov in različnih rokov sporočanja, le-to je prilagojeno predpisanemu namenu, lahko v določenem odstotku prihaja do »neskladnosti« v podatkih. Ta »neskladnost« je pri običajni uporabi registrov (za predpisani namen) pričakovana in sprejemljiva, ob uporabi registrov v druge namene pa lahko to pomeni napako, ki ima lahko tudi škodne posledice. Osnovni namen vzpostavitve in vodenja centralnih registrov živali, ki je določen v predpisih, je podpora pri zagotavljanju sledljivosti in ugotavljanju istovetnosti živali zaradi varovanja zdravja ljudi in živali, izvajanja ukrepov kmetijske politike, izvajanja selekcije, rodovništva, reprodukcije ter drugih strokovnih nalog v živinoreji in spremljanja staleža živali. V Centralnem registru prašičev se tako vodijo le podatki o premikih pošiljk prašičev med gospodarstvi, enkrat letno (običajno marca - kar določa letna uredba vlade o subvencijah) pa so imetniki prašičev dolžni posredovati stalež (število) živali po kategorijah. Podatkov o identifikacijskih številkah in pasmah prašičev organ ne vodi. Podobno je pri drobnici; v centralnem registru drobnice se vodi podatke o premikih pošiljk živali med posameznimi gospodarstvi, enkrat letno (običajno marca) pa so imetniki dolžni posredovati stalež živali po kategorijah. Podatkov o identifikacijskih številkah in pasmah živali iz vrst drobnice organ ne vodi. Za govedo organ vodi podatke po individualnih identifikacijskih številkah živali. Stanje v Centralnem registru govedi pa zaradi časa, potrebnega za vnos podatkov, ne odslikava vselej dejanskega stanja na dan vpogleda v podatke, pač pa stanje, staro en do dva tedna, v posameznih primerih lahko tudi več. Registra kopitarjev organ ne vodi.
- Ker je projekt neposrednega dostopa do podatkov tehnično zapleten, je bil v dogovoru s prosilcem sklican sestanek, na katerem so bile dogovorjene nekatere tehnične podrobnosti glede dostopa in podrobnosti glede vsebine oziroma nabora podatkov. S strani organa je bilo predlagano, da zavarovalnice za čas izvajanja Uredbe dobijo dostop do podatkov o kmetijskem gospodarstvu ter zbirne podatke o številu živali na posameznem gospodarstvu iz vrst: govedo, prašiči in drobnica. Tak nabor podatkov je bil predlagan glede na specifično naravo vodenja registrov in ob upoštevanju dejstva, da se zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje sofinancirajo iz proračuna RS, in ker gre za splošno korist, saj je posledica sofinanciranja nižja cena zavarovalne premije za zavarovance, kar spodbuja k množičnemu sklepanju zavarovanj in vodi k večji učinkovitosti ukrepa.
- Prosilec je z vlogo z dne 3. 4. 2007 zahteval vse podatke po posameznih živalih, in sicer: pasma, številka živali, datum rojstva, prihod, odhod, oče, mati, dosje, potomci (vir podatkov naj bi bil računalniški sistem VOLOS, v okviru le-tega se vodijo CRG, CRD, CRPŠ). Nadalje je prosilec 13. 4. 2007 na organ naslovil nov dopis, v katerem se sicer strinja z naborom predlaganih podatkov iz registra kmetijskih gospodarstev (RKG), hkrati pa izraža nestrinjanje z naborom zbirnih podatkov iz registrov živali, kot ga je na sestanku 8. 3. 2007 predlagal organ.
- Prosilec je organu posredoval tudi primere obrazcev »priloga k polici - seznam živali« ter »splošni pogoji za zavarovanje živali« in izseke notranjih aktov - navodil, ki omenjajo seznam živali. Predloženih dokumentov organ pri odločanju ni upošteval, ker jih je štel za interne akte poslovanja zavarovalnic, in ker jih Uredba za namen sklepanja zavarovanj kmetijske proizvodnje za leto 2007 ne opredeljuje. Ker Uredba uporabe splošnih pogojev za zavarovanje ali uporabe kakršnih koli drugih internih aktov ali obrazcev nikjer izrecno ne opredeljuje, je po mnenju organa sklicevanje na zgoraj omenjene akte pri sklepanju zavarovanj po Uredbi neutemeljeno.
- Prosilec zatrjuje, da varstvo osebnih podatkov ni argument in se sklicuje na mnenje Pooblaščenca št. 0712-293/2007/2, v katerem je ocenjeno, da »kakršna koli dodatna osebna privolitev za posredovanje podatkov s strani upravičenca, ki sklene zavarovanje po Uredbi, ni potrebna«. Organ pritrjuje trditvi, vendar jo je treba razumeti v konotaciji celotnega mnenja Pooblaščenca. Organ lahko omogoči dostop do osebnih podatkov iz zbirk podatkov le, če ima za to podlago v zakonu. Pooblaščenec glede dopustnosti obdelave osebnih podatkov v mnenju izrecno poudarja, da je potrebno, ne glede na splošno podlago v Zakonu o zavarovalništvu (NPB-3; v nadaljevanju ZZavar), upoštevati tudi načelo sorazmernosti. Pooblaščenec v mnenju tudi dvomi o zakonitosti določbe 6. člena Uredbe, ki vzpostavlja obveznost organa, da zavarovalnicam, ki so izvajalci zavarovanj po Uredbi, omogočijo dostop do podatkov. Glede zakonske podlage Pooblaščenec napoti na 154. člen ZZavar, ki določa, da zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo osebne podatke, potrebne za sklepanje zavarovanj in za likvidacijo škod, ki izvirajo iz zavarovanj po tem zakonu, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in posebnimi predpisi o zbirkah podatkov s področja zavarovanja. Sedmi odstavek 154. člena ZZavar določa, da morajo organi, organizacije in posamezniki, ki imajo podatke oziroma zbirke podatkov iz prejšnjih odstavkov (zbirko podatkov o zavarovalcih, zbirko podatkov o škodnih dogodkih, zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine), te podatke na pisno zahtevo posredovati zavarovalnici oziroma Slovenskemu zavarovalnemu združenju. 154. člen ZZavar pokrije prav vse zbirke podatkov, ki so potrebne za sklepanje zavarovanj in za likvidacijo škod, torej tudi zbirke podatkov, urejene v ZKme, vendar samo v delu, v katerem gre za podatke, nujno potrebne za sklepanje zavarovanj in za likvidacijo škod.
- Tudi organ je od Pooblaščenca pridobil mnenje št. 0712-309/2007/2, kjer je ocenjeno, da zavarovalnice nimajo zakonske podlage, da bi od organa zahtevale pošiljanje celotne baze podatkov iz registrov, do katerih imajo dostop na podlagi Uredbe oziroma na podlagi 154. člena ZZavar. Zahteva mora namreč vedno biti v povezavi s samo sklenitvijo oziroma obnovo konkretne zavarovalne police oziroma s konkretnim škodnim dogodkom.
- Prosilcu ne pripada pravica do osebnih podatkov niti po 113. členu ZKme. Prosilec namreč ni pooblaščena organizacija (po določbah sektorske zakonodaje s področja kmetijstva je pooblaščena organizacija tista organizacija, ki v skladu s predpisi o veterinarstvu, kmetijstvu oziroma živinoreji opravlja neko dejavnost v režimu javne službe), nadalje ni izvajalec javnih služb in tudi ne izvaja zakonsko določenih nalog (prosilec se sklicuje na pravice, ki mu gredo iz Uredbe, ki pa ni akt z zakonsko močjo).
- Prosilcu ne gre pravica do vseh zahtevanih podatkov niti po Uredbi. V skladu s tretjim odstavkom 6. člena Uredbe, sofinancirani del premije v imenu upravičencev (tj. nosilcev kmetijskih gospodarstev ali imetnikov živali) uveljavljajo zavarovalnice. Te morajo uveljavljati zahtevek na obrazcu št. 4 (ki je priloga Uredbe), v katerega je, poleg številke police in podatkov o zavarovancu ter višini vplačane premije, treba vpisati še višino sofinanciranega deleža zavarovalne premije, ki pa je po drugem odstavku 5. člena Uredbe in prilogi 1, odvisna od staleža, tj. števila živali posamezne vrste in kategorije na kmetijskem gospodarstvu, ne pa tudi od drugih podatkov (pasma, številka živali, datum rojstva, prihod, odhod, oče, mati, dosje, potomci), ki jih prosilec zahteva. Pri zbiranju podatkov iz zbirk podatkov, urejenih po ZKme in drugih predpisih, ki urejajo področje kmetijstva, je namreč zavarovalnica upravičena le do tistih podatkov, ki so resnično nujno potrebni in primerni za presojo obstoja obveznosti in višine zavarovalnine oziroma za namen sofinanciranja zavarovalnih premij, sklenitve in obnove zavarovalnih pogodb ter namen reševanja škodnih primerov za obdobje veljavnosti sklenjene police.
- Organ je pri presoji sledil poudarku, ki ga v mnenju št. 0712-293/2007/2 izrecno omenja Pooblaščenec: ne glede na splošno podlago v ZZavar, je potrebno upoštevati tudi načelo sorazmernosti. Organ meni, da dostop do vseh podatkov v centralnih registrih živali izvajalcem zavarovanj ni potreben. Zavarovalnice dostopa do individualnih podatkov v centralnih registrih živali ne potrebujejo nujno in dostop ni ključnega pomena za kakovostno izvajanje Uredbe, kot prosilec utemeljuje v enem od dopisov.
- Organ je posredovanje podatkov presojal previdno tudi zato, ker gre za osebne podatke nosilcev kmetijskih gospodarstev in imetnikov rejnih živali in za podatke, iz katerih se da posredno sklepati tudi o premoženjskem stanju.
- Za verodostojnost danih podatkov je v skladu z 9. členom Uredbe odgovoren upravičenec, tj. imetnik živali. Zavarovalni agent lahko resničnost danih podatkov preverja neposredno na kmetiji v času same sklenitve zavarovanja (kontrola identifikacijskih številk v ušesu živali, kontrola potnih listov, kontrola zapisov v registrih živali na gospodarstvu (RGG, RDG, RPG) in v primeru nejasnosti eventualno še kontrola izpisov iz centralnih registrov, ki jih imetniki živali praviloma imajo (izpis iz RKG in izpis iz CRG)). Dokončno (administrativno) ugotavljanje upravičenosti do sofinanciranja zavarovalnih premij v končni fazi izvaja Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki ima dostop do registrov.
- Organ je v skladu z načelom sorazmernosti odločil, da vlogi združenja ugodi delno in omogoči dostop do nabora podatkov, ki je bil predlagan na sestanku 8. 3. 2007. Tako odločitev je organ naslonil na dejstvo, da se sofinancirajo zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje zato, da se zmanjša tveganje za zavarovanja in s tem zniža cena zavarovalne premije za zavarovance. To naj bi spodbujalo k sklepanju zavarovanj, od česar bodo imeli koristi zavarovanci, v končni fazi pa tudi zavarovalnice. Ker nižja zavarovalna premija k sklepanju zavarovanj pritegne širok krog zavarovancev, se izvajanje te dejavnosti lahko razume kot splošna korist, katero lahko uživajo vsi, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo.
- Ravno neobstoj podlage v zakonu je dejstvo, ki je bilo ključno pri odločitvi organa, da prosilcu ne ugodi v celoti. Organ prosilcu ne sme omogočiti dostopa do vseh osebnih podatkov iz zbirk podatkov organa, ker za to dejansko ni zadostne podlage v zakonu. Uredba sicer vzpostavlja obveznost organa, da zavarovalnicam, ki so izvajalci zavarovanj po Uredbi, omogoči dostop do podatkov, vendar uredba v delu, ki določa dostop do osebnih podatkov, ni zakonita, ker določa nekaj, kar lahko določi samo zakon. V ugotavljanje zakonitosti Uredbe se organ ni spuščal in tega pri presojanju tudi ni upošteval.
- Organ je zahtevo združenja presojal tudi v luči 154. člena ZZavar. Prvi odstavek govori o tem, da zavarovalnice in združenje zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo osebne podatke, potrebne za sklepanje zavarovanj in za likvidacijo škod, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Sedmi odstavek nadalje določa, da morajo organi, organizacije in posamezniki, ki imajo podatke oziroma zbirke podatkov iz prejšnjih odstavkov, te podatke na pisno zahtevo posredovati zavarovalnici oziroma združenju. V »prejšnjih odstavkih« (v drugem in tretjem) so ti podatki našteti taksativno (npr. podatki o zavarovancih: ime priimek, spol, datum in kraj rojstva, stalno prebivališče zavarovalca itd.). Individualnih podatkov o živalih (pasma, številka živali, datum rojstva, prihod, odhod, oče, mati, dosje, potomci) iz centralnih registrov živalih in iz evidence imetnikov rejnih živali, ki jih organ zahteva, drugi in tretji odstavek 154. člena ZZavar ne vključujeta. Individualni podatki o živalih se, glede na definicije iz 6. člena ZVOP-1, štejejo za osebne podatke imetnika živali (»osebni podatek« je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen), saj gre za podatke iz »zbirke osebnih podatkov« (vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek), ki se nanašajo na posameznika, in je mogoče preko istega povezovalnega znaka (npr. KMG-MID) priklicati osebne podatke iz drugih zbirk.
- Organ je posredovanje podatkov presojal še v luči 8. in 16. člena ZVOP-1. 16. člen ZVOP-1 izrecno določa, da se osebni podatki ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju z nameni, za katere so bili osebni podatki zbrani. Obdelava oziroma uporaba podatkov za namene združenja bi bila v neskladju s predpisanimi nameni (veterinarski, selekcijski in kmetijski nameni, uveljavljanje finančnih podpor, izvajanje administrativnih kontrol, pomoč pri zagotavljanju sledljivosti in ugotavljanju istovetnosti živali zaradi varovanja zdravja Ijudi in živali itd.). 8. člen ZVOP-1 izrecno poudarja, da se osebni podatki lahko obdelujejo le v primeru, če obdelavo in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. V zakonu mora biti določen tudi namen obdelave.
- Za izjemno pomembno je organ štel dejstvo, da lahko posredovanje podatkov iz zbirk organa za druge nameneupravljavcu zbirke podatkov, tj. organu, povzroči bistveno škodo. In concreto to pomeni resen vpliv na pritok in kvaliteto podatkov v registrih. Organ je sistem zbiranja podatkov gradil več kot sedem let. Zaupanje posameznikov v varnost podatkov, ki jih posredujejo organu in varovanje le-teh pred zlorabo in uporabo v druge namene, je temelj tega sistema. Ne glede na to, da so posamezniki s predpisi zavezani, da v registre sporočajo dejanske podatke, se lahko korektnost sporočanja podatkov bistveno manjša, kar se je v praksi že pokazalo. Ravno iz tega razloga je v četrti točki 6. člena ZDIJZ določba, ki se nanaša na razkritje statističnih podatkov (organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah skladno z zakonom, ki ureja dejavnost državne statistike). Smiselno enako namen teh določb prilega nekaterim registrom in zbirkam podatkov, ki jih vodi ministrstvo.
- ZDIJZ v deveti točki 6. člena ZDIJZ govori o razkritju podatkov, ki lahko povzročijo napačno razumevanje vsebin. Obstaja realna verjetnost, da bi razkritje in uporaba konkretnih podatkov o živalih v druge namene povzročila njihovo napačno razumevanje.
- Imetniki živali so v centralne registre dolžni javljati spremembe v predpisanih rokih. Osnovni namen vzpostavitve in vodenja centralnih registrov živali je določen v predpisih in nudi pomoč pri zagotavljanju sledljivosti in ugotavljanju istovetnosti živali zaradi varovanja zdravja Ijudi in živali. V registru prašičev se vodijo podatki o premikih pošiljk prašičev med gospodarstvi, enkrat letno pa so imetniki dolžni posredovati stalež živali po kategorijah, zato je bilo predlagano, da se posreduje stalež živali po kategorijah na gospodarstvu na dan 1. 3. 2006 (cenzus za leto 2007 še ni zaključen). Enako velja za drobnico. Za govedo organ sicer vodi individualne podatke, vendar stanje pri govedu zaradi časa, potrebnega za vnos podatkov, ne odraža dejanskega stanja na dan vpogleda v podatke, pač pa stanje, staro teden do dva, v posameznih primerih tudi več, zato je bil predlagan stalež z zamikom 30 dni.
Pooblaščenec je dne 7. 6. 2007 prejel pritožbo prosilca zoper odločbo organa št. 33207-64/2007, z dne 4. 5. 2007, ki mu je bila vročena 22. 5. 2007. Ker je bila pritožba poslana neposredno Pooblaščencu kot pritožbenemu organu, je ta pritožbo v skladu z 239. členom ZUP odstopil organu z dopisom št. 021-58/2007/3, z dne 11. 6. 2007. Organ je na podlagi 245. člena ZUP pritožbo prosilca odstopil Pooblaščencu v pristojno reševanje, in sicer dne 3. 12. 2007 z dopisom št. 33010-713/2007/2.
Prosilec je v pritožbi navedel:
- da Pooblaščenec v mnenju št. 0712-293/2007/2 z dne 16. 3. 2007 ocenjuje, da kakršna koli dodatna osebna privolitev za posredovanje podatkov upravičenca, ki sklene zavarovanje po Uredbi, ni potrebna. Poleg tega naj bi Pooblaščenec v mnenju navedel, da je neodvisno od podlage v ZZavar, potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, zaradi česar so zavarovalnice pri zbiranju podatkov, urejenih v ZKme, upravičene le do tistih, ki so resnično nujno potrebni in primerni za sklenitev in obnovo zavarovalnih pogodb;
- da je pogoj za sklenitev zavarovanja živali njihova starost in ušesna številka ter najpomembnejše, v hlevu morajo biti zavarovane vse živali z istim namenom reje. Terenski ogled zavarovalnega zastopnika je pri tem potreben, vendarle pa se ključnih podatkov ne da z gotovostjo zagotoviti v hlevu (popolnost in celovitost), zato bi morali nujno zagotoviti tudi kontrolo in usklajenost dejanskega stanja na terenu s stanjem evidenc in registrov živali, ki so v pristojnosti službe SIR;
- da želijo zavarovalnice dostopati zgolj do identifikacijskih podatkov o posamezni živali na kmetijskem gospodarstvu obstoječih zavarovancev, s katerimi imajo sklenjene veljavne zavarovalne pogodbe;
- da je na zavarovalnih policah vseh zavarovalnic navedena tudi klavzula, da zavarovanec s podpisom pogodbe zavarovalnico pooblašča, da z namenom izvajanja sklenjenega zavarovanja pridobiva potrebne osebne podatke od upravljavca zbirk podatkov;
- da je sistem registrov živali nastal tudi zaradi vzpostavitve učinkovitega in preglednega sistema izplačevanja premij, vezanih na posamezno žival;
- da je bistvo izplačevanja premij v izpolnjevanju vnaprej opredeljenih kvalitativnih predpostavk, ki jih zagotavljajo v sistemu sodelujoči partnerji, ne glede na to, ali je subvencija neposredna ali posredna, ter v doseganju pozitivnih eksternalij, ki iz tega izhajajo;
- da je dostop zavarovalnic do identifikacijskih podatkov po posamezni glavi živali na kmetijskem gospodarstvu nujen, tako za namen sklenitve in obnove zavarovalnih pogodb, kot tudi za namen reševanja škodnih primerov v obdobju veljavnosti sklenjene police.
Pooblaščenec je v skladu s pravnim poukom, ki prosilcu omogoča pravno varstvo v pritožbenem postopku, prevzel pritožbo v obravnavo in z dopisom št. 021-58/2007/5, z dne 13. 12. 2007 v skladu z 245. členom ZUP organ v pozval, da mu posreduje vse dokumente, ki se tičejo zadeve.
Z namenom ugotovitve dejanskega stanja in pridobitve oziroma vpogleda v dokumentarno gradivo, ki je predmet zahteve prosilca, je bil dne 15. 1. 2008 izveden ogled in camera brez prisotnosti strank, o čemer je bil napravljen zapisnik št. 021-58/2007/7. V okviru omenjenega procesnega dejanja je bilo ugotovljeno:
- Prosilcu je bil dejansko omogočen stalen neposreden (on-line) dostop do tistih podatkov, ki jih je organ odobril skladno z odločbo št. 33207-64/2007 – podatki o kmetu (osebno ime, naslov, šifra kmetijskega gospodarstva) in podatki o staležu živali. Neposreden dostop do registrov zavarovalnice še izvajajo.
- Prosilcu ni bil omogočen dostop do individualnih živalih (npr. rojstvo, ID, premiki, oče/mati, potomci).
- Organ meni, da zavarovalnice za sklepanje zavarovalnih pogodb ne potrebujejo vseh podatkov, ki jih je zahteval prosilec.
- Organ upravlja z več informatiziranimi registri (npr. register imetnikov rejnih živali, register kmetijskih gospodarstev, registri živali – govedo, prašiči in drobnica). Formalno gre za več evidenc, čeprav so medsebojno povezane. Registri so nameščeni na strežnikih.
- V praksi obstaja veliko število uporabnikov registrov, s katerimi upravlja organ.
- Registri imajo različen nabor podatkov. Najobširnejši je za govedo. Poleg osnovnih podatkov se v registrih zbirajo tudi t.i. metapodatki (zlasti podatki o spremembah). Dosje ni izvorni podatek, pač pa izveden. Gre za izračunan podatek, ki se uporablja npr. v inšpekcijskih postopkih in za izdelavo analize tveganja.
- Prosilec ni podal zahteve za pridobitev podatkov za namene reševanja škodnih primerov.
- Vrste registrov in podatke, ki se v okviru posameznih registrov zbirajo, je moč najti na internetni strani Pooblaščenca – Register zbirk osebnih podatkov.
V okviru ogleda in camera je Pooblaščenec pridobil naslednje dokumente: izpis veljavnih evidenc iz Registra zbirk osebnih podatkov, ki ga vodi Pooblaščenec, podatkovni model za govedo z 39 kategorijami podatkov in dokument o tem, katere podatke dejansko pridobivajo zavarovalnice.
Pooblaščenec je vpogledal v podatke o nekaterih zbirkah osebnih podatkov, s katerimi upravlja organ in so prijavljene v Register zbirk osebnih podatkov, ki ga vodi Pooblaščenec. Ugotovljeno je bilo, da se v okviru posameznih informatiziranih evidenc zbirajo naslednji podatki, ki jih je upravljavec ocenil kot osebne podatke:
- Evidenca imetnikov rejnih živali: ime, priimek oziroma firma pravne osebe, davčna številka, enotna matična številka občana oziroma matična številka poslovnega subjekta, pravno organizacijska oblika, vrste živali, ki se redijo na gospodarstvu;
- Centralni register govedi: ime, priimek oziroma firma pravne osebe, davčna številka, enotna matična številka občana oziroma matična številka poslovnega subjekta, pravno organizacijska oblika.
- Centralni register prašičev: ime, priimek oziroma firma pravne osebe, davčna številka, enotna matična številka občana oziroma matična številka poslovnega subjekta, pravno organizacijska oblika.
- Centralni register drobnice: ime, priimek oziroma firma pravne osebe, davčna številka, enotna matična številka občana oziroma matična številka poslovnega subjekta, pravno organizacijska oblika.
Pooblaščenec je ugotovil, da nabor podatkov v registrih, ki je prijavljen v Registru zbirk osebnih podatkov, ni identičen s siceršnjim naborom podatkov, ki se vodijo v posameznih registrih.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Ne glede na vsebino prvotnih zahtev prosilca, iz pritožbenih navedb izhaja, da se prosilec pritožuje zoper odločitev organa v delu, ki se nanaša na dostop do identifikacijskih podatkov po posamezni glavi živali (pasma, številka, datum rojstva, prihod, odhod, oče, mati, potomci).
Glede na ugotovitve, ki izhajajo iz nadaljevanja, je Pooblaščenec vse navedbe organa ter vse pritožbene navedbe prosilca ocenil kot irelevantne za odločanje o pritožbi. Navedeno pomeni, da se Pooblaščenec v okviru pritožbenega postopka ni spuščal v presojo upravičenosti do nabora podatkov, ki jih je prosilec zahteval.
1. K prvi točki izreka - ali je odločba izdana v zadevi dostopa do informacij javnega značaja
Pooblaščenec ugotavlja, da izpodbijana odločba, kljub:
- sklicevanju na določbe 22. člena ZDIJZ v uvodu odločbe,
- sklicevanju na četrto točko 6. člena ZDIJZ v obrazložitvi,
- sklicevanju na deveto točko 6. člena ZDIJZ v obrazložitvi,
- omembi poslovne skrivnosti iz 116. člena ZKme v obrazložitvi in
- pravnemu pouku, ki govori o možnosti pritožbe na Pooblaščenca,
po vsebini ne predstavlja odločbe v zadevi dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Zaradi tega jo je potrebno odpraviti v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP.
V uvodu odločbe je, kot podlaga za odločanje, naveden ZDIJZ, in sicer 22. člen, ki v drugem odstavku določa, da organ izda pisno odločbo, če zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne. Poleg tega je v pouku o pravnem sredstvu kot pritožbeni organ naveden Pooblaščenec.
Organ je zahtevo prosilca zgolj formalno kvalificiral kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in o njej odločil z odločbo, ki jo je označil kot odločbo po ZDIJZ. Odločba po zunanjih znakih sicer nakazuje, da gre za odločbo, izdano na podlagi ZDIJZ, vendar iz izreka in obrazložitve odločbe dejansko izhaja, da organ odločitve ni sprejel na podlagi oziroma z uporabo materialnopravnih določb ZDIJZ, pač pa izključno na podlagi oziroma z uporabo materialnopravnih določb predpisov s področja varstva osebnih podatkov, zavarovalništva in kmetijstva (ZVOP-1, ZZavar, ZKme in Uredba). V izreku odločbe je bil prosilcu odobren neposreden (on-line) dostop do določenega nabora osebnih podatkov iz registrov, s katerimi upravlja organ, kar pa ne predstavlja odločitve o dostopu do informacij javnega značaja. V obrazložitvi je organ zgolj v podporo trditvi, da bi razkritje želenega nabora podatkov organu povzročilo bistveno škodo, navedel, da se namen določbe četrte točke 6. člena ZDIJZ smiselno prilega registrom, s katerimi upravlja organ. Iz navedene določbe izhaja, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah skladno z zakonom, ki ureja dejavnost državne statistike. Nadalje je organ v obrazložitvi omenil tudi deveto točko 6. člena ZDIJZ, saj naj bi obstaja realna verjetnost, da bi razkritje in uporaba konkretnih podatkov o živalih v druge namene povzročila njihovo napačno razumevanje. Tudi v tem primeru organ določbe ZDIJZ ni uporabil za odločanje o dostopu do informacije javnega značaja oziroma o obstoju izjem od dostopa do informacij javnega značaja, pač pa je z njo dodatno argumentiral zavrnitev neposrednega dostopa do nekaterih (osebnih) podatkov. Organ je brez sklicevanja na drugo točko 6. člena ZDIJZ, kot dodatno oviro za dostopa do vseh podatkov, omenil tudi »poslovno skrivnost«, ki jo predvideva 116. člen Zkme, vendar tudi v tem primeru ne v podporo odločanja o obstoju izjem od dostopa do informacij javnega značaja, pač pa je organ z omenjeno določbo podprl zavrnitev neposrednega dostopa do nekaterih podatkov, ki se nanašajo na gospodarske subjekte.
Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Skladno z namenom je ZDIJZ uveljavil načelo prostega dostopa, ki izhaja iz prvega in drugega odstavka 5. člena. ZDIJZ tako vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur, razen v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa. Informacije javnega značaja lahko torej zahteva in pridobi vsakdo. ZDIJZ ne uvaja nikakršnega razlikovanja glede na status prosilca oziroma upravičenca. Slednjemu tudi ni potrebno pravno utemeljevati, da želi pridobiti informacije na podlagi ZDIJZ ali da ima podlago za pridobitev v kakšnem drugem predpisu, prav tako mu ni potrebno pojasnjevati namena seznanitve. Zaradi navedenega velja, da je vsako zahtevo za dostop do informacij javnega značaja potrebno presojati po standardu »univerzalnega prosilca oziroma upravičenca«, ki organu nalaga, da vse prosilce obravnava enako, ne glede na morebiten obstoj posebnih upravičenj, namenov rabe ali statusa. Rezultat takšnega univerzalnega pristopa mora biti posredovanje informacije v vsebini, obsegu in obliki, kot bi jo bili upravičeni pridobiti tudi vsi (preostali) potencialni prosilci. ZDIJZ ne pozna (ne)privilegiranih upravičencev, ki bi pri dostopanju do informacij javnega značaja imeli manj oziroma več pravic kot vsi ostali potencialni prosilci. Standard univerzalnega upravičenca zavezancu ne nalaga in mu hkrati ne dopušča, da bi zahtevo nekega prosilca opiral na posebne pravne podlage. Obstoj posebnih pravnih podlag za pridobitev določene informacije, ki se navezuje na posameznega prosilca, za presojo pravice do dostopa do informacije javnega značaja ni relevanten. Presojanje posebnih podlag, ki posameznim prosilcem dajejo več pravic, namreč vodi v neenako obravnavo prosilcev, oziroma se kaže v neenakih rešitvah ob enakem dejanskem stanju (enaki zahtevi). ZDIJZ je torej uzakonil enoten pravni režim za vse upravičence. Individualiziran pristop pri obravnavi prosilcev je povsem v nasprotju s temeljnimi izhodišči, ki jih je začrtal ZDIJZ. Organ je v odločbi presojal obstoj in kvalitativne razsežnosti pravnega oziroma zakonskega interesa, kar je, glede na zgornje navedbe, povsem nezdružljivo z odločanjem o dostopu do informacij javnega značaja. V izpodbijani odločbi je organ zunaj določb ZDIJZ presojal pravne podlage za pridobitev oziroma posredovanje celotnega nabora zahtevanih podatkov, zlasti pa je presojal, ali so oziroma kateri izmed zahtevanih podatkov so ustrezni in po obsegu primerni glede na namen njihovega zbiranja in nadaljnje obdelave (načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1). Takšno odločanje nikakor ne predstavlja odločanja o dostopu do informacij javnega značaja.
Skladno z zgornjimi navedbami Pooblaščenec s to odločbo odpravlja odločbo organa, saj v izreku ni bilo odločeno o dostopu do informacij javnega značaja, pač pa o stalnem neposrednem (on-line) dostopu do dela informatiziranih zbirk osebnih podatkov na podlagi določb predpisov, ki urejajo varstvo osebnih in drugih podatkov. Zadeva po vsebini sodi izključno na področje specialnih predpisov, saj gre za vprašanje, ali in katere podatke je prav ta prosilec upravičen pridobiti. Zahtevo po neposrednem (on-line) dostopu je mogoče kvalificirati kot zahtevo na podlagi 22. člena v povezavi z 8. členom ZVOP-1 ali pa kot zahtevo po 6. členu Uredbe v povezavi z ZKme. V prvem odstavku 22. člena ZVOP-1 je določeno, da mora upravljavec osebnih podatkov, proti plačilu stroškov posredovanja, če zakon ne določa drugače, posredovati osebne podatke uporabnikom osebnih podatkov. Uporabnik osebnih podatkov pa je tisti, za katerega obstaja pravna podlaga za pridobitev in nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov v smislu 8. člena ZVOP-1. Slednji določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Prosilec je svojo zahtevo primarno oprl na določbe Uredbe.
ZVOP-1, ZKme, ZZavar ali Uredba izrecno ne predvidevajo upravnega ali drugega postopka, v katerem se odloča na podlagi zahteve za pridobitev podatkov iz registrov, s katerimi upravlja organ. Kljub temu velja, da mora pristojni organ o zahtevi oziroma o vsaki upravni zadevi, kar obravnavana zahteva nedvomno je, odločiti z upravno odločbo na podlagi 2. oziroma 4. člena ZUP. Pri tem se z materialnopravnega vidika ne opira na določbe ZDIJZ, pač pa na določbe zgoraj omenjenih predpisov.
ZDIJZ v tretjem odstavku 17. člena določa, da prosilcu ni potrebno pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Tretji odstavek 17. člena nadalje določa, da če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Čeprav je prosilec zahtevo izrecno oprl na 6. člen Uredbe, je organ v želji po formalni odločitvi (obličnosti v obliki upravnega akta) sledil določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ. Vendar Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo navedene določbe, saj iz narave zahteve ne izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, pač pa gre za zahtevo po pridobitvi osebnih podatkov za potrebe izvajanja Uredbe. Poleg tega ZDIJZ med načini dostopa do informacij javnega značaja ne predvideva neposrednega (on-line) dostopa, zaradi česar zahteva prosilca v ničemer ne nakazuje, da prosilec zahteva dostop do informacij javnega značaja. V obravnavani zadevi je ključna ugotovitev, da je organ zahtevo obravnaval po določbah ZDIJZ zgolj navidezno. Tako je tudi odločba navidezno izdana na podlagi določb ZDIJZ, de facto pa gre za odločitev o delnem on-line dostopu do zbirk osebnih podatkov, ki je bila sprejeta na podlagi posebnih predpisov, zlasti Uredbe, ZVOP-1 in ZZavar. Prosilec tako ni bil obravnavan po standardu univerzalnega upravičenca, pač pa na podlagi skrbne presoje individualnih upravičenj, ki naj bi jih imel prosilec na podlagi predpisov izven področja, ki ga pokriva ZDIJZ. Organ je v odločbi zlasti presojal t.i. načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1, ki nima nikakršne zveze z dostopom do informacij javnega značaja.
Čeprav se je organ skladno s 17. členom ZDIJZ formalno opredelil, da gre za zadevo s področja ZDIJZ, o njej ni odločil na podlagi določb ZDIJZ. Notranja formalno-materialna neskladnost odločbe se kaže v tem, da je okvir odločbe (domnevna podlaga za odločitev in s tem posledično tudi napotitev na drugostopenjsko varstvo) sicer vezan na ZDIJZ, vendar se s tem ne skladata niti izrek niti obrazložitev odločbe.
2. K drugi točki izreka - ali zahteva prosilca pomeni zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ
V upravnem postopku se skladno s 67. in 129. členom ZUP opravi predhodni preizkus zahteve stranke za uvedbo upravnega postopka z namenom, da se preveri, če so izpolnjene vse procesne predpostavke za začetek postopka. Če procesne predpostavke niso izpolnjene, se pristojni organ ne spušča v meritorno presojo o utemeljenosti postavljene zahteve, temveč zaradi dejstva, da take vloge sploh ni mogoče obravnavati (začeti postopka), zahtevo zavrže. Pooblaščenec je na podlagi ugotovitve, da zahteve prosilca očitno ni mogoče kvalificirati kot zahteve po ZDIJZ, zahtevo prosilca na podlagi ZDIJZ zavrgel.
Razlog, da ne gre za zahtevo po ZDIJZ, izhaja iz dejstva:
- da ZDIJZ neposrednega (on-line) dostopa do dokumentarnega gradiva ne predvideva oziroma ne omogoča in
- da prosilec svoje zahteve ni oprl na ZDIJZ, pač pa izrecno na določbe Uredbe, kar pomeni, da je prosilec pridobitev zahtevanih podatkov navezal na neposreden, oseben in na posebne predpise oprt pravni interes.
Če bi organ zahtevo prosilca v skladu s tretjim odstavkom 17. člena ZDIJZ resnično obravnaval kot zahtevo po ZDIJZ, bi moral na podlagi 18. člena ZDIJZ oziroma 67. člena ZUP prosilca pozvati k dopolnitvi zahteve ter mu pri tem nuditi pomoč. Organ tega ni storil, pač pa je na podlagi posebnih predpisov prosilcu odobril dostop do določenega nabora osebnih podatkov, in sicer na način, kot ga je prosilec zahteval.
ZDIJZ v drugem odstavku 5. člena določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Enako izhaja iz drugega odstavka 17. člena, ki določa, da mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja opredeliti tudi, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije – vpogled, prepis, fotokopija ali elektronski zapis. V konkretnem primeru je prosilec zahteval neposreden (on-line) dostop do registrov, s katerimi upravlja organ. Takšnega načina dostopanja do informacij javnega značaja ZDIJZ ne pozna. Tudi Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 96/05 in 119/08) neposrednega (on-line) dostopa ne predvideva. Posredovanje »elektronskega zapisa« v smislu ZDIJZ in zgoraj omenjene uredbe se nanaša zgolj na posredovanje fizičnega nosilca podatkov ali posredovanje podatkov po elektronski pošti. Tudi zahteva po »posredovanju (določenih) informacij v svetovni splet«, ki je urejena v ZDIJZ in zgoraj omenjeni uredbi, ne pomeni, da imajo prosilci možnost zahtevati neposreden (on-line) dostop do informatiziranih zbirk podatkov, s katerimi razpolagajo zavezanci. Pri »posredovanju informacij v svetovni splet« gre namreč za javno objavljanje določenih vsebin na svetovnem spletu brez zahteve prosilca.
V konkretnem primeru prosilec zahteva nekaj, o čemer organ v skladu s 1. oziroma 4. členom ZUP sicer odloča z upravno odločbo, vendar vsebina zahteve spada na področje izven določb ZDIJZ. O zahtevi za neposreden (on-line) dostop do registrov ni mogoče odločiti, kot to predvideva 22. člen ZDIJZ, saj ne gre za odločanje o pravici fizične ali pravne osebe na področju materije, ki jo ureja ZDIJZ. O zahtevi, katere upravičenost je nedvomno vezana na določbe Uredbe in drugih predpisov s področja varstva (osebnih) podatkov, se ne odloča z uporabo ZDIJZ oziroma povedano drugače, zahteve, kot jo je podal prosilec, ni mogoče presojati po določbah ZDIJZ, pač pa zgolj po določbah specialnih predpisov s področja varstva osebnih in drugih podatkov. Poseben način dostopa do registrov, ki je utemeljen na posebnem predpisu, po naravi stvari ne more biti predmet odločanja po določbah ZDIJZ. Zaradi navedenega se organ v meritorno odločanje o zahtevi prosilca ne bi mogel spustiti, kar nenazadnje tudi jasno izhaja iz same odločbe, saj je razlog, da je Pooblaščenec odločbo odpravil, prav v tem, da ni bilo odločeno na podlagi oziroma z uporabo določb ZDIJZ.
Pooblaščenec je na podlagi 247. člena ZUP po uradni dolžnosti v pritožbenem postopku ugotovil, da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, in na podlagi 252. člena ZUP odpravil odločbo organa prve stopnje s svojo odločbo. Nato je Pooblaščenec sam rešil zadevo tako, da je zahtevo prosilca po določbi 4. in 17. čl. ZDIJZ v povezavi s 67. in 129. čl. ZUP zavrgel.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka