Prosilec - Osnovna šola Stranje
+ -Številka: 021-57/2007/5
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Datum: 26.7.2007
Številka: 021-57/2007/5
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………. (v nadaljevanju prosilka), zoper sklep Osnovne šole Stranje (v nadaljevanju organ), številka 903/2007, z dne 24.05.2007, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep se odpravi.
2. Organ je dolžan prosilki v roku 15 dni od prejema te odločbe posredovati:
I. prijavo potrebe po delavcu, št. AJ 56244
II. prijavo potrebe po delavcu, št. EL 25494,
III. seznam prijavljenih na razpis hišnika-laboranta 2006
IV. prošnja za sprejem v delovno razmerje ……….., z dne 19.4.2006,
V. fotokopijo diplome ……., št. 203/86,
VI. odločbo o izbiri ………, št. 653/06, z dne 9.5.2006,
VII. ponudbo na razpis ……… z dne 18.8.2004,
VIII. fotokopijo diplome ………., št. 353/02-03, z dne 24.4.2003,
IX. odločbo o izbiri ………. št. 1281/04, z dne 26.8.2004,
pri čemer je organ dolžan iz vseh navedenih dokumentov izločiti rojstni datum, kraj rojstva, naslov stalnega prebivališča, starost, mobilno telefonsko številko in naslov elektronske pošte, iz seznama prijavljenih na razpis hišnika-laboranta 2006 pod številko III pa je organ poleg navedenih podatkov dolžan izločiti tudi ime in priimek prijavljenih kandidatov, razen imena in priimka ………...
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je na organ dne 24.4.2007 naslovila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Zahtevala je vpogled v razpisno dokumentacijo in vodenje izbire in postopka sprejetih kandidatov: …….. in ……., in sicer je specificirala, da želi vpogled v naslednje dokumente: obrazec za razpisano prosto delovno mesto, podatek o številu prijavljenih, dokazila o izpolnjevanju pogojev za prosto delovno mesto, v svoji vlogi pa je navedla, da želi vpogled v razpisno dokumentacijo brez osebnih podatkov, oziroma podatkov, razkritje katerih prepoveduje že sam Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1).
Organ je prosilki odgovoril s sklepom št. 903/2007, z dne 24.5.2007, v katerem je navedel, da prosilki v skladu z prvim odstavkom 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku in ZVOP-1 ne bo dovolil vpogleda v razpisno dokumentacijo kandidatov, ki s bili v izbirnem postopku sprejeti na razpisano prosto delovno mesto, ker prosilka ni stranka v postopku, ni stranski udeleženec in ne izkazuje pravne koristi v postopku, zato ni upravičena oseba za vpogled v dokumentacijo.
Prosilka je dne 28.5.2007 na Pooblaščenca naslovila pritožbo zoper sklep organa, v kateri se sklicuje na ZDIJZ, ki ji daje pravico zahtevati informacije javnega značaja. V pritožbi je prosilka namesto vpogleda v dokumente iz zahteve z dne 24.4.2007 zahtevala fotokopije le teh. Prosilka v pritožbi na novo zahteva tudi dodatne dokumente oziroma fotokopije teh dokumentov, katerih v zahtevi z dne 24.4.2007 ni navedla in s tem razširja svoj zahtevek z dne 24.4.2007.
Pooblaščenec je dne 29.7.2007 v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP organu poslal pritožbo prosilke in ga v skladu z 245. členom pozval, da kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.
Organ je dne 7.6.2007, z dopisom št. 986/2007 posredoval pritožbo Pooblaščencu kot drugostopenjskemu organu in navedel, da pritožbo posreduje z ustrezno dokumentacijo. Pooblaščenec je po pregledu priložene dokumentacije ugotovil, da organ ni posredoval nobene dokumentacije, na podlagi katere bi Pooblaščenec kot drugostopenjski organ v pritožbenem postopku lahko izdal odločbo o dostopu do informacij javnega značaja. Pooblaščenec je organu na podlagi 11. člena ZinfP predlagal izvedbo ogleda brez prisotnosti strank, v pravni teoriji poznanega kot ogled in camera. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec namreč mora, kot pritožbeni organ, imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ogled brez prisotnosti strank pomeni procesno dejanje Pooblaščenca, da kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju podatkov. Pooblaščenec, kot pritožbeni organ, lahko na takšen način presodi, ali te informacije predstavljajo informacije javnega značaja ali pred javnostjo zavarovane informacije.
Pooblaščenec je opravil ogled in camera dne 18.6.2007 in od organa prejel fotokopije vseh dokumentov, ki so navedeni v drugi točki izreka.
Pritožba je utemeljena.
1. Razširitev pritožbenega zahtevka
Pooblaščenec najprej ugotavlja, da je prosilka razširila pritožbeni zahtevek s tem, da je zahtevala fotokopije dokumentov, ki jih v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja z dne 24.4.2007 ni zahtevala.
Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je organ z izpodbijanim sklepom odločil o zahtevi prosilke z dne 24.4.2007, zato je pritožba prosilke zoper sklep organa dovoljena samo v tem delu. Prosilka je v pritožbi zahtevala še druge, dodatne informacije in ne le tistih, ki jih je postavila v prvotni zahtevi z dne 24.04.2007. Ker je Pooblaščenec pritožbeni organ, lahko izpodbijano odločbo preizkusi le glede informacij, ki jih je prosilka zahtevala s pisno zahtevo z dne 24.4.2007 in glede katerih ji je bil dostop zavrnjen. Pritožba je dovoljena le v delu, ki se ujema z zahtevo, za odločanje o novih zahtevah pa je pristojen prvostopenjski organ. Na tem mestu pa velja opomniti, da je organ z novo zahtevo seznanjen in se je na in camera ogledu dne 18.6.2007 zavezal, da bo o novi zahtevi odločil v skladu z ZDIJZ, kar je razvidno tudi iz zapisnika in camera ogleda.
2. Organ kot zavezanec po ZDIJZ
ZDIJZ v 1. členu določa, da ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
V skladu z določbo drugega odstavka 7. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/2007, uradno prečiščeno besedilo 5, v nadaljevanju ZOVFI) se lahko osnovna šola in gimnazija ustanovita kot vzgojno-izobraževalni zavod ali kot organizacijska enota vzgojno-izobraževalnega ali drugega zavoda. Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/92, ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZZ) v drugem odstavku 1. člena podrobneje določa, da so zavodi organizacije, ki se med drugim ustanovijo za opravljanja dejavnosti vzgoje in izobraževanja. V 3. členu pa ZZ določa, da se za opravljanje javnih služb ustanovijo javni zavodi. Javni zavodi so najštevilčnejša kategorija oseb javnega prava v Republiki Sloveniji in se organizirajo na področju kulture (gledališča, muzeji, knjižnice, arhivi), zdravstva in socialnega varstva (bolnišnice, lekarne), šolstva (osnovne, srednje in visoke šole oziroma univerze) in drugih podobnih ti. negospodarskih področjih, kot tudi na številnih gospodarskih področjih. Javni zavodi so zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja po ZDIJZ tudi, če nimajo pravne subjektivitete, saj so praviloma izvajalci javnih služb in zato zavezanci kot takšni (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh - Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 131)
Iz navedenih določb torej izhaja, da je organ zavezanec po ZDIJZ, tudi v skladu z novejšo terminologijo slovenske zakonodaje na področju upravnega prava, t. i. zavezanec javnega sektorja. Obenem velja poudariti še, da gre pri osnovnih šolah za izvajanje javne službe in sicer vzgoje in izobraževanja, zato je vsaka osnovna šola zavezanec v skladu s 1. členom ZDIJZ ne le zato, ker je javni zavod, temveč tudi zato, ker izvaja javno službo.
3. Splošno o informaciji javnega značaja
Pravica do informacij javnega značaja kot ustavna pravica iz 39. člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, v nadaljevanju Ustava) zagotavlja svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno izbira, sprejema in širi vesti in mnenja ter ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. Natančna definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po kateri je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
V tej določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, po katerih lahko opredelimo informacijo javnega značaja:
1.) iti mora za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148). To dejstvo napeljuje tudi na zaključek, da so zahtevani dokumenti že sami po sebi povezani z delom organa, saj gre za informacije, ki se nanašajo na postopka izbire ustreznega kandidata na prosti delovni mesti v organu. Zahtevani dokumenti, ki po vsebini predstavljajo celotna razpisna postopka zasedbe prostega delovnega mesta v organu, so torej informacija javnega značaja, saj gre za dokumente, ki jih je organ pridobil v okviru svojih pristojnosti in so neposredno povezani z delom organa. S tem je izpolnjen prvi kriterij za informacijo javnega značaja. Drugo merilo za informacijo javnega značaja je prav tako izpolnjeno, saj organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, kar je ugotovil Pooblaščenec pri ogledu in camera pri organu, dne 18.6.2007.
S tem, ko gre za informacijo v obliki dopisa na papirju, je podana tudi tretja sestavina za informacijo javnega značaja. Zakon sicer za vse naštete materializirane oblike uporablja izraz dokument, ki je fizična pojavna oblika vsebine informacij javnega značaja. Pri tem ni pomembno, kakšen je medij, ki vsebuje informacijo javnega značaja. Bistveno je, da je informacija »fiksirana« na kakršenkoli fizičen medij in v obliki, ki se jo da ponovno priklicati.
Pooblaščenec je dne 13.6.2007 predlagal izvedbo ogleda brez prisotnosti strank na podlagi 11. člena ZInfP. Po tej določbi lahko Pooblaščenec opravi procesno dejanje brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, ali osebe, ki ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če je to potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Informacijskega pooblaščenca tej stranki prepreči dostop do zahtevane informacije. Ogled se je izvedel dne 18.6.2007 ob 10.00 uri, pri tem pa si je Pooblaščenec ogledal vse zahtevane dokumente. Organ je Pooblaščencu predložil naslednje dokumente:
I. prijavo potrebe po delavcu, št. AJ 56244, iz katere so razvidni tudi pogoji za zasedbo prostega delovnega mesta v postopku izbire, v katerem je bila izbrana ……..,
II. prijavo potrebe po delavcu, št. EL 25494, iz katere so razvidni tudi pogoji za zasedbo prostega delovnega mesta v postopku izbire, v katerem je bil za opravljanje dela na prostem delovnem mestu izbran …….,
III. seznam prijavljenih na razpis hišnika-laboranta 2006, ki predstavlja popis prejetih prijav za prosto delovno mesto, za katerega je bil v izbirnem postopku izbran ....,
IV. prošnja za sprejem v delovno razmerje ……., z dne 19.4.2006,
V. fotokopijo diplome ……., št. 203/86,
VI. odločbo o izbiri ……., št. 653/06, z dne 9.5.2006, iz katere je razvidno tudi, da se delovno razmerje z ……… sklene za nedoločen čas,
VII. ponudbo na razpis …… z dne 18.8.2004,
VIII. fotokopijo diplome …….., št. 353/02-03, z dne 24.4.2003,
IX. odločbo o izbiri ………. št. 1281/04, z dne 26.8.2004.
Navedeni dokumenti predstavljajo celotno razpisno dokumentacijo in postopek vodenja izbire za ….. in ……. in predstavljajo zahtevane informacije, do katere je prosilka zahtevala dostop.
4. Varstvo osebnih podatkov kot izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in določila ZVOP-1
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon ali drug, hierarhično enak in kasnejši zakon ali višji pravni akt. Dokazno breme, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, nosi organ.
Organ je v konkretnem primeru svoj zavrnilni sklep oprl tudi na navedeno izjemo, saj naj bi zahtevani podatki predstavljali osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z ZVOP-1, zato je Pooblaščenec moral preizkusiti, ali je pri zahtevanih dokumentih ta izjema podana do te mere, da dokument prosilki ni v celoti prosto dostopen. V skladu 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Pooblaščenec na podlagi pregleda zahtevanih dokumentov ugotavlja, da dokumenti vsebujejo navedbe osebnih imen, in sicer:
1. …..,
2. ……..,
3. ime in priimek vseh prijavljenih na razpisano prosto delovno mesto hišnika-laboranta 2006.
Ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZVOP-1 glede določljivosti osebnega podatka, Pooblaščenec navaja še sodbo Upravnega sodišča, št. U 1900/2005-12, kjer je sodišče odločalo tudi o spornem vprašanju, ali zgolj ime in priimek predstavlja osebni podatek v smislu ZVOP-1. Sodišče se je sklicevalo na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je ZVOP-1, čigar namen je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Sodišče je potrdilo, da sama navedba imena in priimka brez kateregakoli identifikacijskega znaka še ni nujno osebni podatek, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika. Fizične osebe zgolj na podlagi imena in priimka, brez drugega identifikacijskega znaka (npr. navedbe naslova, enotne matične številke občana ali kateregakoli drugega enoličnega identifikacijskega znaka) namreč še ni mogoče identificirati. Iz navedenega in navedene sodbe torej izhaja, da ime in priimek nista nujno osebna podatka, posameznik ni določljiv vedno samo na podlagi imena in priimka, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika, in na podlagi katerih je mogoče določiti fizično osebo (primerjaj 6. člen ZVOP-1).
Pooblaščenec ugotavlja, da dokumenti vsebujejo poleg osebnih imen še nekatere druge podatke:
- seznam prijavljenih na razpis hišnika-laboranta 2006, ki predstavlja popis prejetih prijav, vsebuje poleg imena in priimka prijavljenih tudi naslov stalnega prebivališča in doseženo izobrazbo;
- prošnja za sprejem v delovno razmerje ….., z dne 19.4.2006, vsebuje tudi rojstni datum, naslov stalnega prebivališča, doseženo izobrazbo;
- fotokopija diplome ……, št. 203/86, vsebuje še rojstni datum, kraj rojstva, naslov stalnega prebivališča, doseženo izobrazbo;
- odločba o izbiri ……, št. 653/06, z dne 9.5.2006, vsebuje tudi rojstni datum, naslov stalnega prebivališča, doseženo izobrazbo;
- ponudba na razpis ……. z dne 18.8.2004, vsebuje naslov stalnega prebivališča, mobilno telefonsko številko, elektronski poštni naslov, doseženo izobrazbo, starost;
- fotokopija diplome ……, št. 353/02-03, z dne 24.4.2003, vsebuje še rojstni datum, kraj rojstva, doseženo izobrazbo;
- odločba o izbiri ……. št. 1281/04, z dne 26.8.2004, vsebuje tudi naslov stalnega prebivališča in doseženo izobrazbo.
Po določbi 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/2006, v nadaljevanju ZJU) je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. V ta sklop torej sodi tudi organ kot osnovna šola.
Na tem mestu je treba opozoriti na doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primeru Halford v. Združeno kraljestvo z dne 25.6.1997, nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95. Po tej teoriji je potrebno tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Zato javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto.
Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Na tej podlagi je Pooblaščenec odločil, da v zahtevanih dokumentih, razen v dokumentu, ki predstavlja seznam prijavljenih na razpis hišnika-laboranta 2006, osebnega imena in priimka ni potrebno prikriti, saj sta bili obe osebi, katerih ime in priimek se v dokumentih nahaja, sprejeti v delovno razmerje v organu in sta torej javna uslužbenca. Potrebno pa je prekriti ime in priimek oseb, ki so navedene na dokumentu, ki predstavlja seznam prijavljenih na razpis hišnika-laboranta 2006, saj te niso bile sprejete v delovno razmerje v javnem sektorju. Na tem seznamu pa torej ni potrebno prekriti imena in priimka …….., ki je javni uslužbenec.
V dokumentih tudi ni potrebno prikriti podatkov javnih uslužbencev o doseženi izobrazbi oziroma nazivu, saj so tudi ti podatki v neposredni povezavi s konkretnim razmerjem javnega uslužbenca. Nasprotno temu pa je potrebno v vseh zahtevanih dokumentih prikriti naslednje podatke: rojstni kraj in datum, naslov stalnega prebivališča, starost, mobilno telefonsko številko in elektronski poštni naslov, saj navedeni podatki niso v povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in zato niso prosto dostopni.
5. Delni dostop po določilu 7. člena ZDIJZ
Pooblaščenec še opozarja, da samo sklicevanje na določilo ZVOP-1, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, še ne omogoča zaključka, da ni dovoljen dostop do celotnega dokumenta. Organ ni opisal niti za kakšen osebni podatek gre, niti kje je zapisan, niti ni dokazal, da gre za varovani osebni podatek. Eden bistvenih elementov prava dostopa do informacij javnega značaja je, da je potrebno v prid načela transparentnosti, če je le možno, odločati z vidika delnega dostopa, kar pomeni, da ni dovoljeno zavrniti dostopa do celotnega dokumenta, če lahko varovan osebni (ali kakšen drug) podatek izločimo iz dokumenta in to ne ogrozi njegove zaupnosti. Organ bi moral glede na to, da se je skliceval na izjemo varstva osebnega podatka, uporabiti institut delnega dostopa. Ta institut je opredeljen v 7. členu ZDIJZ in terja od pooblaščene osebe organa, da izloči varovane informacije, če jih je mogoče izločiti, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost in seznaniti prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Predvsem pa organ ne sme samo zaradi dejstva, da se v njem nahaja varovana izjema, zavrniti dostopa do celotnega dokumenta, kot je v tem primeru storil organ.
Ker zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke in sicer: naslov stalnega prebivališča, rojstni datum, rojstni kraj, starost, mobilno telefonsko številko, elektronski poštni naslov in doseženo izobrazbo, in ti podatki niso prosto dostopni, kot to izhaja iz obrazložitve pod četrto točko odločbe, je treba uporabiti določilo 7. člena ZDIJZ, ki ureja institut delnega dostopa, in določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. V primeru obstoja varovanih osebnih podatkov (rojstni datum,…) je organ torej skladno s 7. členom ZDIJZ dolžan omogočiti (le) delni dostop.
Način oz. oblika seznanitve je odvisna od želje prosilca. Na tem mestu Pooblaščenec opozarja, da se lahko prosilka v skladu z 2. odst. 17. čl. ZDIJZ in 16. čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, v nadaljevanju Uredba) z vsebino zahtevane informacije seznani tako, da ji jo da organ na vpogled ali tako, da ji zagotovi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali obstajajo druge izjeme po 6. členu ZDIJZ. Ob ugotovitvi, da te ne obstajajo, je pritožbi ugodil in izpodbijani sklep na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odpravil, ker je organ napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je odločil. Pooblaščenec je sam rešil stvar in odločil, da mora organ posredovati informacije na način, kot izhaja iz izreka in izločiti iz dokumentov varovane osebne podatke.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilka sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri sodišču. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Sonja Bien Karlovšek, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke