dekorativna slika

Prosilec zoper Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij

+ -
Datum: 07.06.2007
Številka: 021-56/2007/2
Kategorije: Ali gre za inf. javnega značaja

Šifra: 021-56/2007/2                              
Datum: 8.6.2007

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju: Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, Stegne 21/c, Ljubljana (v nadaljevanju organ), številka 261-1/2007, z dne 19.4.2007, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:


Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

 
O b r a z l o ž i t e v:

 
Prosilec je na organ dne 31.3.2007 naslovil zahtevo po posredovanju fotokopije Sklepa o izločitvi uradne osebe in zapisnikarja iz upravnega postopka. Prosilec je namreč že 14.2.2007 od organa zahteval, da iz Komisije za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev FIHO invalidskim organizacijam, izloči …… in ……, ki sta člana omenjene komisije.

 
Organ je dne 19.4.2007 izdal odločbo številka 251-1/2007, v kateri je zahtevo prosilca zavrnil, ker zahtevani sklep ne obstaja. Organ v odločbi prav tako navaja, da prosilčeve zahteve po izločitvi uradne osebe ni mogoče upoštevati iz naslednjih razlogov:
-    ker prosilec ni stranka v postopku,
-    ker za izločitev ni utemeljenih razlogov,
-    ker so bili vsi postopki v zvezi z odločanjem o razporejanju sredstev FIHO za leto 2007 že zaključeni s sejo sveta organa dne 18.12.2006.

 
Prosilec je na Pooblaščenca dne 23.4.2007 naslovil pritožbo zoper odločbo organa številka 261-1/2007. V pritožbi prosilec navaja, da je od organa zahteval izločitev uradne osebe iz postopka ter na navedbe iz odločbe v zvezi s statusom stranke v postopku odgovarja, da ima v postopku status stranskega udeleženca po 43. členu ZUP, ker je pri organu zaposlen. V zvezi z neutemeljenostjo razlogov opozarja na sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, oddelka v Celju št. U 9/2006-18 z dne 6.6.2006 ter na ugotovitve Računskega sodišča Republike Slovenije. V zvezi z zaključenimi postopki in odločanjem o razporejanju sredstev FIHO za leto 2007, pa prosilec navaja, da je izločitev uradnih oseb zahteval že med samim tekom upravnega postopka.

 
Pooblaščenec je, dne 7.5.2007 na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v preizkus organu in ga pozval, da kot prvostopenjski organ preizkusi pritožbo in postopa v skladu z 245. členom ZUP.

 
Pooblaščenec je dne 31.5.2007 od organa prejel dopis št. 353-1/2007, z dne 29.5.2007, v katerem mu organ sporoča, da je v okviru zakonitega roka glede na poslano pritožbo ponovno preizkusil prvostopenjsko odločbo in ugotovil, da ni razlogov za njeno spremembo oz. za ponovno odločanje. Organ ob tem ponovno poudarja navedbe iz odločbe, da vloženi zahtevi ni bilo mogoče ugoditi že zato, ker zahtevani sklep dejansko ne obstaja in ni bil izdan v nobenem postopku.

 
Pritožba ni utemeljena.

 

ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju Ustava RS). Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa zato, ker je podana kakšna izmed zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

  
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja  informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora  izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Pooblaščenec pojasnjuje, da ni pristojen za opredeljevanje do konkretnih postopanj organov v upravnih postopkih izven konkretnih pritožbenih postopkov po ZDIJZ, zato se ne more opredeljevati o zahtevi za izločitev uradnih oseb iz upravnega postopka, ki jo je podal prosilec, ker bi takšno opredeljevanje pomenilo kršitev načela zakonitosti, kot izhaja iz ZUP. Pooblaščenec svoje pristojnosti črpa iz ZInfP, ki v prvem odstavku 2. člena določa, da je Informacijski pooblaščenec samostojen in neodvisen državni organ, ki je pristojen za:
-    odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov;
-    inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi;
-    odločanje o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimi podatki, do izpisov, seznamov, vpogledov, potrdil, informacij, pojasnil, prepisovanja ali kopiranja po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 
Pooblaščenec se zato, na podlagi izpostavljene zakonske določbe, v konkretnem pritožbenem postopku, primarno opredeljuje do obstoja konkretne informacije javnega značaja, ki jo je zahteval prosilec, ob tem pa se opira na že izpostavljene tri osnovne pogoje, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora  izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.

 
Zapisnik o izločitvi uradnih oseb iz upravnega postopka, ki je posledica prosilčeve zahteve po izločitvi, po navedbah organa ne obstaja. Iz dopisa št. 353-1/2007 z dne 29.5.2007, ki ga je organ poslal Pooblaščencu, izhaja, da zahtevani sklep ne obstaja, ker ni bil izdan v nobenem postopku. Iz izpostavljenih navedb tako izhaja, da se organ do zahteve prosilca o izločitvi uradnih oseb sploh ni opredeljeval in ni izdal akta iz devetega odstavka 38. člena ZUP.

 
Pooblaščenec je na podlagi dejstev, ki jih organ navaja v odločbi ter dopisu št. 353-1/2007 ugotovil, da ne obstaja utemeljen dvom v navedbe organa o neobstoju dokumenta. Organ s tem posledično sam priznava, da o zahtevi prosilca za izločitev uradnih oseb iz upravnega postopka sploh ni odločal ter posledično ni izdal nobenega sklepa o izločitvi oziroma sklepa o ne izločitvi uradnih oseb. Tako je izpolnjen samo eden od pogojev, ki bi morali biti kumulativno izpolnjeni, da bi govorili o informaciji javnega značaja. Izdaja tovrstnega sklepa namreč nedvomno sodi v delovno področje organa, vendar pa organ z njim ne razpolaga, posledično pa se informacija, ki jo je zahteval prosilec, niti ne nahaja v neki materializirani obliki. Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, informacija javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ne obstaja.

 
Pritožba prosilca je tako neutemeljena, zaradi česar jo je bilo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP potrebno zavrniti.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba oziroma upravni spor, ampak je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, Stegne 21/c, Ljubljana (v nadaljevanju organ), številka 261-1/2007, z dne 19.4.2007. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka