Pušnik Manja, novinarka časnika Finance zoper Stanovanjski sklad RS
+ -Številka: 021-52/2007/12
Kategorije: Poslovna skrivnost, Mediji
Številka: 021-52/2007/12
Datum: 26. 5. 2008
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 9. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 69/2006, v nadaljevanju ZMed), 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 126/07 in 105/06 – ZUS-1, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi Manje Pušnik, novinarke časnika Finance d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana (v nadaljevanju prosilka) z dne 21.03.2007, zoper zavrnilni odgovor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javni sklad, Poljanska cesta 31, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), z dne 19.03.2007
O D L O Č B O:
1. Pritožba je utemeljena.
2. Organ je dolžan prosilki v 5 (petih) delovnih dneh od prejema te odločbe posredovati:
• izpis prometa nakazil za prejemnika: Odvetniško družbo Čeferin o.p., Grosuplje za obdobje od 01.01.2006 do 31.12.2006;
• pogodbo o pravnem zastopanju, sklenjeno med Odvetniško družbo Čeferin, o.p., d.n.o., Taborska 13, Grosuplje in Stanovanjskim skladom Republike Slovenije z dne 19.05.2005, z referenčno številko 592-18/06-1.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 21.03.2007 na Pooblaščenca vložila pritožbo zaradi zavrnitve odgovora na vprašanja, ki jih je prosilka naslovila na organ. Pooblaščenec je v skladu s 66. členom ZUP na podlagi prejete pritožbe ugotovil, da je vloga nepopolna, ker ne vsebuje vlog prosilke naslovljenih na organ ter odgovorov organa, iz katerih bi bila razvidna vsebina in datum nastanka oziroma odpošiljanja. Pooblaščenec je zato v skladu s 67. členom ZUP prosilko 23.03.2007 pisno pozval, naj vlogo dopolni.
Pooblaščenec je na podlagi dokumentov, ki jih je prosilka dne 02.04.2007 poslala kot dopolnitev pritožbe, ugotovil, da je vloga popolna ter, da je prosilka dne 14.03.2007 in ponovno 15.03.2007 na organ po elektronski pošti naslovila zahtevo, s katero je zahtevala odgovor na naslednja vprašanja:
»1. Koliko plačuje republiški stanovanjski sklad odvetniški družbi Čeferin za njihove pravniške storitve?
2. Kakšne storitve potrebuje stanovanjski sklad od te odvetniške pisarne?
3. Zakaj ste najeli to odvetniško pisarno in ali je bila izbrana na podlagi javnega razpisa in kdaj? Za kakšno obdobje ste najeli odvetniško pisarno?
4. Zakaj jutri, v četrtek, 15.3.2007, ne boste objavili rezultatov poslovanja sklada v letu 2006 na novinarski konferenci MOP, kot ste menda sprva napovedovali?«
Na podlagi predložene dokumentacije je Pooblaščenec ugotovil, da je organ dne 15.03.2007 po g. Biserki Prošek (elektronska pošta g. Biserke Prošek, poslana ob 15.06 uri) prosilki poslal delne pisne odgovore na zastavljena vprašanja. Iz predložene dokumentacije izhaja, da je prosilka organ 15.03.2007 (elektronska pošta g. Manje Pušnik, poslana ob 15.16 uri) pozvala k posredovanju konkretnih odgovorov na dele vprašanj, ki so ostali neodgovorjeni. Organ je prosilki 15.03.2007 (elektronska pošta g. Biserke Prošek, poslana ob 16.12 uri) po elektronski pošti sporočil, da ji odgovora na eno od obeh vprašanj zaradi korektnega poslovnega odnosa do družbe ne more razkriti.
Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilka 16.03.2007 (elektronska pošta g. Manje Pušnik, poslana ob 11.01 uri) organ ponovno pozvala, naj ji v skladu z 45. členom Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZMed) posreduje konkretne odgovore na naslednji 2 vprašanji, s katerima je smiselno konkretizirala neodgovorjeni del prvotno zastavljenih vprašanj oziroma, naj ji sporoči pisno zavrnitev:
»1. Koliko konkretno je republiški stanovanjski sklad lani izplačal odvetniški družbi Čeferin za odvetniške storitve?
2. Na katerem javnem razpisu po zakonu o javnih naročilih oziroma kdaj je bila odvetniška družba Čeferin izbrana za opravljanje odvetniških storitev za republiški stanovanjski sklad in za kakšno obdobje?«
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ prosilki na elektronsko sporočilo z dne 16.03.2007 odgovoril 19.03.2007 (elektronska pošta g. Biserke Prošek, poslana ob 15.38 uri) in v celoti zavrnil odgovor na vprašanje prosilke pod točko 1 s pojasnilom, da zahtevana informacija o znesku, izplačanem s strani organa odvetniški družbi Čeferin za odvetniške storitve, ni informacija javnega značaja, ker »z imenovano odvetniško družbo Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad sodeluje izključno na področju tržne dejavnosti oziroma izgradnje in prodaje tržnih stanovanj, v zvezi s katerimi sklad ne dobiva nobenih proračunskih sredstev«. Hkrati je v odgovor na vprašanje prosilke pod točko 2 organ prosilki ob tem odgovoril le na en del izmed v drugem vprašanju vsebinsko zajetih podvprašanj, in sicer na podvprašanje: »Na katerem javnem razpisu po zakonu o javnih naročilih je bila odvetniška družba Čeferin izbrana za opravljanje odvetniških storitev za republiški stanovanjski sklad?«. Pooblaščenec ugotavlja, da organ prosilki s tem ni odgovoril na druga dva dela podvprašanj: »Kdaj in za kakšno obdobje je bila odvetniška družba Čeferin izbrana za opravljanje odvetniških storitev za republiški stanovanjski sklad?«
Pooblaščenec je dne 05.04.2007 organ na podlagi 1. odstavka 10. člena ZInfP pisno pozval, naj Pooblaščencu pošlje vse dokumente, ki se nanašajo na zastavljena vprašanja oziroma vse dokumente, na podlagi katerih se lahko odgovori na zastavljena vprašanja prosilke.
Organ je 10.04.2007 Pooblaščencu pisno dostavil odgovor številka 1608-7/07-3, v katerem organ pojasnjuje, da vztraja na zavrnitvi razkrivanja informacije prosilki z obrazložitvijo, da se sodelovanje z odvetniško družbo Čeferin nanaša »na sodelovanje izključno na tržnem področju delovanja Sklada, izven javne sfere, in sicer z osebo zasebnega prava« ter da odgovora prosilki niso posredovali zaradi »varovanja načela skrbnega in zaupnega poslovnega odnosa med dvema pogodbenima strankama«. V zvezi z drugim vprašanjem je organ pojasnil, da je prosilka s strani Stanovanjskega sklada Republike Slovenije že prejela vse odgovore.
Pooblaščenec je priloženo dopisu organa z dne 10.04.2007 prejel:
• Izpis prometa oziroma izplačil Odvetniški družbi Čeferin o.p., Grosuplje, iz katerega so razvidna bruto izplačila omenjeni odvetniški družbi v letu 2006 v SIT.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevani dokumenti obstajajo, je Pooblaščenec dne 23.05.2007 in dne 28.05.2007 pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP, ki določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesno dejanje v zahtevi za dostop do informacije javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, ali osebe, ki ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če je to potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca tej stranki prepreči dostop do zahtevane informacije. Teorija v tem primeru govori o odločanju de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju podatka. Kot pritožbeni organ glede dostopa do informacij javnega značaja mora namreč Pooblaščenec imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, vključno z možnostjo, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma dokumente na vpogled. Takšno delovanje narekuje tudi načelo materialne resnice, zapisano v 8. členu ZUP, ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je na ogledu in camera 23.05.2007 Pooblaščencu pojasnil, da z vsemi informacijami, ki jih zahteva prosilka, razpolaga in da se te nahajajo v materializirani obliki, in sicer v obliki pogodbe ter evidence izplačil, slednjo organ vodi v elektronski obliki. Organ je pri tem pojasnil, da je izpis iz elektronske baze izplačil Odvetniški družbi Čeferin za obdobje 01.01.2006 do 31.12.2006, v kateri navedene podatke vodi, že poslal Pooblaščencu z dopisom dne 10.04.2007. Organ je glede druge točke zahteve prosilke pojasnil, da ima z Odvetniško družbo Čeferin sklenjeno pogodbo o pravnem zastopanju. Organ je fotokopijo Pogodbe o pravnem zastopanju, sklenjeno med Odvetniško družbo Čeferin, o.p., d.n.o., Taborska 13, Grosuplje in Stanovanjskim skladom Republike Slovenije z dne 19.05.2005 z referenčno številko 592-18/06-1 na dan ogleda izročil Pooblaščencu.
Pooblaščenec je ob ponovnem ogledu 28.05.2007 preveril izpis prometa organa v glavni knjigi pri konto kartici št. 220 (števillka kartice dobaviteljev v državi) za navedeno obdobje in ugotovil, da se podatki ujemajo z izpisom, poslanim Pooblaščencu s strani organa dne 06.04.2007. Organ je Pooblaščencu ob ogledu izročil izpis prometa celotne kartice št. 2200 za obdobje 01.01.2006 do 31.12.2006.
Pooblaščenec je dne 13.07.2007 v predmetni zadevi izdal odločbo št. 021-52/2007/2, s katero je odločbo organa odpravil in pritožbi prosilca ugodil ter organu naložil, da mora prosilki v 5 (petih) delovnih dneh od prejema te odločbe posredovati:
• izpis prometa nakazil za prejemnika: Odvetniško družbo Čeferin o.p., Grosuplje za obdobje od 01.01.2006 do 31.12.2006;
• pogodbo o pravnem zastopanju, sklenjeno med Odvetniško družbo Čeferin, o.p., d.n.o., Taborska 13, Grosuplje in Stanovanjskim skladom Republike Slovenije z dne 19.05.2005 z referenčno številko 592-18/06-1.
Zoper odločbo Pooblaščenca je organ, po Odvetniški družbi Čeferin o.p., Taborska cesta 13, Grosuplje, dne 17.10.2006 vložil tožbo v upravnem sporu. Upravno sodišče Republike Slovenije je dne 26.03.2008 izdalo sodbo z opr. št. U 1557/2007-8, s katero je tožbi organa ugodilo, izpodbijano odločbo Pooblaščenca št. 021-52/2007/2 odpravilo in zadevo vrnilo Pooblaščencu v ponovni postopek. Iz obrazložitve sodbe št. U 1557/2007-8 med drugim izhaja, da mora Pooblaščenec v ponovljenem postopku dati Odvetniški družbi Čeferin status stranke v postopku.
Pooblaščenec je v ponovnem postopku, z dopisom št. 021-52/2007/10 dne 13.05.2008, pozval Odvetniško družbo Čeferin kot stranskega udeleženca v postopek. Odvetniška družba Čefrerin je na dopis odgovorila z dopisom št. 021-52/2007/11, z dne 22.05.2008.
Pritožba je utemeljena.
1. Razmerje med informacijami za medije in informacijami javnega značaja
V moderni demokratični družbi je spoštovana vloga medijev, ki izvršujejo pomembno družbeno in demokratično funkcijo »javnega psa čuvaja«. Kot posledico poudarjene nadzorne funkcije medijev in razumevanja njihove vloge je potrebno razumeti tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 60/2006, ZMed-A), ki je stopil v veljavo dne 24. 06. 2006. Po določbi 45. člena ZMed imajo mediji boljši položaj pri pridobivanju informacij za medije. Bistveni element tega privilegiranega položaja je krajši rok za odločanje. Takšen položaj je v skladu z opredelitvijo iz prvega odstavka 2. člena ZMed dan vsem medijem, med katere sodijo časopisi in revije, radijski in televizijski programi, elektronske publikacije, teletekst ter druge oblike dnevnega ali periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih programskih vsebin s prenosom zapisa, glasu, zvoka ali slike, na način, ki je dostopen javnosti.
Po določbi 45. člena ZMed so informacije za medije informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem in informacije organa, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje in so vezane na delovno področje organa. Informacije morajo biti resnične in celovite. Informacije za medije niso enake informacijam javnega značaja po ZDIJZ. Po definiciji informacije javnega značaja, kot je zapisana v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, je namreč informacija javnega značaja le informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Po primerjavi obeh opredelitev so informacije za medije širši pojem kot informacije javnega značaja, saj med prve sodi tudi priprava odgovorov na vprašanja in informacij, ki jih organ na lastno pobudo, torej brez postavitve posebnega vprašanja, posreduje medijem.
ZMed v četrtem odstavku 45. člena določa ravnanje organa, ki bo odgovor na določeno vprašanje zavrnil. V tem primeru mora organ po prejemu vprašanja pisno obvestiti medij o zavrnitvi ali delni zavrnitvi odgovora do konca naslednjega delovnega dne od prejema vprašanja. V nasprotnem primeru, torej če bo organ mediju na vprašanje odgovoril, mora odgovor poslati najkasneje v sedmih delovnih dnevih od prejema vprašanja v pisni obliki. Peti odstavek 45. člena ZMed dopušča zavrnitev odgovora na vprašanje samo v primeru, če so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da se lahko organ pri zavrnitvi odgovora na vprašanje sklicuje zgolj na eno izmed enajstih izjem od prosto dostopnih informacij, ki jih določa ZDIJZ. Drugih zavrnilnih odgovorov ZMed ne omogoča.
Vsekakor je organ zavezan posredovati mediju pisno obvestilo o tem, da bo odgovor na vprašanje zavrnil. Sedmi odstavek 45. člena ZMed natančno določa minimalno vsebino tega obvestila, in sicer mora vsebovati ime medija, ki je vprašanje postavil, navedbo vprašanja ter odločitev o zavrnitvi ali delni zavrnitvi. Tudi odgovor na vprašanje mora po isti zakonski določbi vsebovati ime medija, ki je vprašanje postavil, navedbo vprašanja ter odgovor na vprašanje.
ZMed vzpostavlja fikcijo, da se zavrnilni odgovor iz četrtega in petega odstavka 45. člena štejeta kot zavrnilna odločba. To pomeni, da organu ni potrebno izdati zavrnilnega oziroma delno zavrnilnega odgovora v obliki odločbe z vsemi sestavinami, kot jih predvideva zakon, ki ureja splošni upravni postopek (uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, podpis uradne osebe in žig organa). Četudi je zavrnilni odgovor sestavljen v obliki navadnega dopisa, se po izrecni določbi zakona šteje kot zavrnilna odločba. V konkretnem primeru se za zavrnilno odločbo šteje odgovor organa, ki ga je prosilka od organa prejela dne 19.03.2007.
2. Pritožbeni postopek po Zmed
Za obravnavo konkretne zadeve je bistvenega pomena določba 9. odstavka 45. člena ZMed, po kateri je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč da je pritožba dovoljena le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Omejitev pritožbe zgolj na pritožbene razloge, ki se nanašajo na izjeme od prosto dostopnih informacij in zgolj na primere, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega dokumenta, je nujna glede na naravo pritožbenega postopka. V nasprotnem primeru bi se v pritožbenem postopku pred
Pooblaščencem pojavil problem izoblikovanosti izreka odločbe in nemožnosti ugotovitve materialne resnice oziroma popolnega in pravilnega dejanskega stanja. Vprašanja se namreč ne nanašajo zgolj na situacije, ki so preverljive, dokazljive in ki izhajajo iz otipljivih dokumentov, temveč so lahko tudi predmet neotipljivega in nematerializiranega. Iz tega razloga zakon zoper zavrnilni odgovor na vprašanje, ki nima podlage v (materializiranem) dokumentu, prepoveduje možnost pritožbe, saj bi v tem primeru šlo za nemogoč preizkus subjektivnih ocen in razmišljanj. Iz tega razloga je določeno, da v primeru, ko vprašanje medija oziroma odgovor organa ne izhaja iz oprijemljivega, materializiranega dokumenta, pritožba ni dovoljena. To pomeni, da Pooblaščenec v pritožbenem postopku ne more odločati o (ne)pravilnosti posredovanih odgovorov ali o tem, kakšne odgovore bi organ moral posredovati, temveč lahko odloča le o dostopu do dokumentov oziroma informacij javnega značaja. Pritožbeni postopek po ZMed zato ne more voditi do pridobivanja odgovorov na vprašanja po 45. členu ZMed, temveč le do informacij javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.
Na podlagi vsega navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred Pooblaščencem omejen, in sicer na naslednji zaporedni fazi:
1. na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in
2. na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Prosilka se pritožuje v delu, ki se nanaša na podatke, ki jih je v zahtevi navedla pod točko 1 in 2, in sicer glede izplačil odvetniški družbi Čeferin za odvetniške storitve, ki jih je organ izplačal v letu 2006 ter podatke o tem, na katerem javnem razpisu oziroma kdaj je bila odvetniška družba Čeferin izbrana za opravljanje odvetniških storitev za organ in za kakšno obdobje. Prosilka je od organa dne 19.03.2007 prejela delno zavrnilni odgovor, ki se upoštevaje 8. odstavek 45. člena ZMed, šteje kot zavrnilna odločba. Pooblaščenec je ugotovil, da je organ prosilki zahtevane podatke posredoval deloma, deloma pa je njeno zahtevo zavrnil. Organ je namreč prosilki z elektronskim dopisom z dne 19.03.2007 posredoval pojasnilo, da podatek o izplačilih omenjeni odvetniški družbi ni informacija javnega značaja ter prosilki odgovoril le, da glede izbora omenjene družbe ni bil opravljen javni razpis. Ni pa prosilki odgovoril glede zneska izplačil tej odvetniški družbi ter kdaj in za kakšno obdobje je bila ta družba izbrana za opravljanje odvetniških storitev za organ.
V zvezi z navedbami Odvetniške družbe Čeferin, da naj bi Pooblaščenec odločil preko zahtevka prosilke, Pooblaščenec pojasnjuje, da je Pooblaščenec kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Pooblaščenec je pri odločanju o pritožbah na podlagi ZMed vezan na vsebinski preizkus, ali je zahtevana informacija vsebovana v dokumentu, s katerim razpolaga organ. V pritožbenem postopku po Zmed Pooblaščenec organu ne more naložiti posredovanja odgovora na vprašanje, lahko mu naloži le posredovanje dokumentov, ki vsebujejo odgovor na zahtevano vprašanje. Prosilka se je pritožila v delu zahteve, ki se nanaša na naslednji vprašanji prosilke:
1. »Koliko konkretno je republiški stanovanjski sklad lani izplačal odvetniški družbi Čeferin za odvetniške storitve?«
2. »Kdaj in za kakšno obdobje je bila odvetniška družba Čeferin izbrana za opravljanje odvetniških storitev za republiški stanovanjski sklad?«
Pooblaščenec je na ogledu in camera ugotovil, da odgovor na prvo vprašanje prosilke izhaja iz izpisa prometa nakazil za prejemnika: Odvetniško družbo Čeferin o.p., Grosuplje za obdobje od 01.01.2006 do 31.12.2006, odgovor na drugo vprašanje pa izhaja iz pogodbe o pravnem zastopanju, sklenjene med Odvetniško družbo Čeferin, o.p., d.n.o., Taborska 13, Grosuplje in Stanovanjskim skladom Republike Slovenije z dne 19.05.2005, z referenčno številko 592-18/06-1. V skladu z ugotovljenim je Pooblaščenec organu naložil posredovanje dokumentov, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja v delu zahteve prosilke, v katerem je vložila pritožbo. V skladu s tem ni mogoče slediti navedbi stranskega udeleženca, da je Pooblaščenec odločal izven pritožbe prosilke.
Pooblaščenec je v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije obstajajo in ali gre pri njih za informacije javnega značaja ter ali te informacije predstavljajo kakšno izmed izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
3. Ali so zahtevani dokumenti informacija javnega značaja?
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, torej tudi vseh javnih skladov, ne le državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Glede vprašanja, ali je organ zavezanec po ZDIJZ, je Pooblaščenec ugotovil, da je bil organ ustanovljen dne 19. oktobra 1991, v skladu s Stanovanjskim zakonom, kot samostojna javnopravna oseba. Na podlagi 57. člena Zakona o javnih skladih (Ur. l. RS št. 22/2000, v nadaljevanju: ZJS) pa je Vlada Republike Slovenije sprejela Akt o ustanovitvi Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 96/2000, 8/2004, 80/2004 in 17/2006, v nadaljevanju: akt o ustanovitvi) kot javnega sklada. Sklad je pričel poslovati po določbah akta o ustanovitvi s 1. januarjem 2001. ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, pri čemer je Stanovanjski sklad Republike Slovenije tudi naveden v informativnem katalogu organov iz 1. odstavka 1. člena ZDIJZ pod točko 39-9, ki ga objavlja na svojih spletnih straneh ministrstvo, pristojno za javno upravo.
Navedeno pomeni, da organ nedvomno spada med organe, ki so zavezanci za dostop do informacij javnega značaja po 1. odstavku 1. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
V 7. členu akta o ustanovitvi je določeno, da je dejavnost organa, kot osrednje državne institucije za financiranje stanovanjske oskrbe, financiranje nacionalnega stanovanjskega programa oziroma spodbujanje stanovanjske gradnje, prenove in vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš. V 8. členu akta o ustanovitvi pa je navedeno, na kakšen način se navedena dejavnost opravlja, in sicer je določeno, da predvsem:
– daje dolgoročna posojila z ugodno obrestno mero fizičnim in pravnim osebam za pridobivanje neprofitnih najemnih, socialnih in lastnih stanovanj in stanovanjskih hiš z nakupom, gradnjo in prenovo,
– investira v gradnjo stanovanj in stavbna zemljišča,
– posluje z nepremičninami,
– skrbi za premiranje v okviru nacionalne stanovanjske varčevalne sheme v skladu z zakonom o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi,
– opravlja druge zakonske naloge in naloge za izvajanje nacionalnega stanovanjskega programa.
V obravnavanem primeru je prosilka zahtevala informacije v zvezi s sodelovanjem organa z odvetniško družbo Čeferin glede opravljanja odvetniških storitev za organ, torej ne za specifični pravni posel oziroma pravno razmerje organa. Organ je v tem primeru glede na dejavnosti, v zvezi s katerimi sodeluje z odvetniško družbo Čeferin, v različnih pravnih položajih, ki v pogodbi o pravnem zastopanju niso podrobneje navedeni. Odvetniška družba Čeferin tako organu nudi odvetniške storitve v pravnih razmerjih organa, kar glede na zgoraj naveden akt o ustanovitvi pomeni, da zahtevani dokumenti nedvomno sodijo v delovno področje organa.
Organ se je v svojem pojasnilu na poziv Pooblaščenca med drugim skliceval na to, da zahtevani podatek o znesku izplačil odvetniški družbi Čeferin ni informacija javnega značaja, ker naj bi šlo za sodelovanje izključno na področju tržne dejavnosti oziroma izgradnje in prodaje tržnih stanovanj, izven javne sfere, v zvezi s katerimi sklad ne dobiva nobenih proračunskih sredstev. Enako je v svojem odgovoru na dopis Pooblaščenca št. 021-52/2007/10 navedla tudi Odvetniška družba Čeferin. V zvezi s tem Pooblaščenec ugotavlja, da je dejavnost organa kot javnega sklada jasno opredeljena v aktu o ustanovitvi in v celoti sodi v javno sfero ne glede na to, za katero izmed navedenih oblik poslov gre. Pooblaščenec tudi poudarja, da organ na področju prodaje stanovanj ne deluje kot tržni subjekt, ampak gre za izvajanje njegove javnopravne dejavnosti, zaradi katere je ustanovljen. Organ je ustanovljen v javnem interesu in ima kot izvajalec nacionalne stanovanjske in zemljiške politike v Sloveniji pomembno vlogo, zlasti z vidika, da naj bi s ponudbo stanovanj na trgu, po ugodni ceni, med drugim stabiliziral rast cen nepremičnin in tako omogočil zlasti mladim družinam in mladim parom osnovne pogoje za eksistenco, torej prostor, kjer bodo bivali. Ker se organ kot javni sklad financira iz javnih sredstev, gre pri izvajanju nacionalne stanovanjske politike ter investiranju v gradnjo stanovanj in stavbna zemljišča, nedvomno za porabo javnih sredstev. Tako ni mogoče slediti navedbam organa, da gre v obravnavanem primeru za tržno gradnjo, pri čemer se ne porabljajo sredstva proračuna Republike Slovenije. Organ namreč nima pravne podlage, da bi na področju stanovanjske gradnje izvajal tržno dejavnost, kar izhaja tudi iz 8. člena akta o ustanovitvi, ki med drugimi javnopravnimi nalogami organa določa tudi investiranje v gradnjo stanovanj in stavbna zemljišča. Pooblaščenec tako ugotavlja, da je organ kot tak zavezanec za dostop do informacij javnega značaja v celotni sferi svojega delovanja.
Organ v izpodbijani odločbi ne zanika obstoja dokumentov, ki jih prosilka zahteva, in je enega izmed dokumentov posredoval Pooblaščencu, Pooblaščenec pa je druga dva dokumenta od organa pridobil na ogledu in camera dne 23.05.2007 in dne 28.05.2007. Pooblaščenec na tej podlagi ugotavlja, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odstavku 4. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je tako na podlagi vsega navedenega zaključil, da organ je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja ter da vse zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje. Prav tako je organ Pooblaščencu na ogledu in camera potrdil, da z vsemi zahtevanimi informacijami tudi razpolaga.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi trije pogoji iz 4. člena ZDIJZ za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju presojal, ali gre za informacije javnega značaja, ki so prosto dostopne, ali pa je podana katera izmed izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacije lahko zavrne.
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima namreč do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Zakon namreč taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
4. Obstoj izjeme po 2. točki 1. odstavka v zvezi s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ
Organ se je pri zavrnitvi posredovanja zahtevanih podatkov prosilki skliceval na dejstvo, da zahtevani podatek o znesku izplačil odvetniški družbi Čeferin ni informacija javnega značaja, ker naj bi šlo za sodelovanje izključno na področju tržne dejavnosti oziroma izgradnje in prodaje tržnih stanovanj, izven javne sfere, v zvezi s katerimi sklad ne dobiva nobenih proračunskih sredstev, in ker naj bi šlo za varovanje načela skrbnega in zaupnega poslovnega odnosa med dvema pogodbenima strankama.
Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da je, kot je navedeno v točki 3. obrazložitve te odločbe, organ javnopravna oseba, ki v skladu z aktom o ustanovitvi v celoti svojega delovanja opravlja dejavnosti v javnopravni sferi, zato je, predvsem z vidika uresničevanja temeljnega namena dostopa do informacij javnega značaja, to je zagotavljanja transparentnosti delovanja ter porabe javnih sredstev, v navedenem primeru zahtevana informacija informacija javnega značaja.
Organ pa je z zgoraj navedeno utemeljitvijo smiselno zatrjeval obstoj izjeme po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
Ker je organ javni sklad, je na tem mestu potrebno najprej razrešiti vprašanje, ali sme tudi javni sklad kot oseba javnega prava imeti poslovne skrivnosti. Pooblaščenec se v tem delu vsebinsko opira na pravnomočno odločbo št. 020-47/2004/15 z dne 25.03.2005 in odločbo št. 021-9/2007/5 z dne 04.06.2007 Pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je enako pravno vprašanje že razrešil.
Določbe o poslovni skrivnosti, opredeljene v 39. in 40. členu Zakona o gospodarskih družbah
(Ur. l. RS, št. 42/2006, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1), se glede na
7. člen ZGD-1 izrecno nanašajo le na gospodarske družbe in v nekaterih primerih na samostojne podjetnike posameznike ter na osebe, ki kot posamezniki ali skupno opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost. Pooblaščenec ocenjuje, da veljavna ureditev subjekte, ki lahko dostop do lastne informacije zavarujejo kot poslovno skrivnost, določa preozko. Posebej pomembna in potrebna je takšna možnost namreč ravno za subjekte, ki kljub temu, da so osebe javnega prava, nastopajo na trgu. Nezmožnost zavarovanja pomembnih podatkov javnopravnih oseb bi tako pomembno poslabšala njihov položaj v tekmovanju z drugimi subjekti. Takšnemu mnenju pritrjuje tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Inštitut za javno upravo, 2005, urednik Senko Pličanič). Med drugim v teoriji ni sporno, da imajo lahko poslovne skrivnosti celo subjekti civilne družbe, ki se v pretežnem delu svojega delovanja sploh ne ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo. Takšni primeri so na primer društva, nevladne organizacije ali verske skupnosti, ki lahko zlasti kadar se prijavljajo na razpise za subvencije javnega sektorja, le temu posredujejo podatke o svojem članstvu, dejavnostih, finančnem položaju, načrtih, razpolaganju z nepremičninami ipd. Njihove zaupne informacije je potrebno varovati analogno poslovnim skrivnostim gospodarskih družb. Prav tako Uredba EU št. 1049/2001 o varstvu informacij, katerih razkritje bi ogrozilo gospodarske interese pravnih oseb, določa za te osebe katerekoli pravne ali fizične osebe.
Področna zakonodaja, ki ureja osebe javnega prava, in sicer Zakon o javnih skladih (Ur. l. RS št. 22/2000, v nadaljevanju ZJS), Zakon o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/91 in 8/96), sicer nikjer izrecno ne definira in ne ureja poslovne skrivnosti, vseeno pa to iz ZJS implicitno izhaja, saj 17. člen zakona vseeno govori o poslovni skrivnosti, ko zahteva, da morajo člani nadzornega sveta javnega sklada pri svojem delu ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost javnega sklada. Analogno je Pooblaščenec tako ocenil, da smejo tudi javnopravne osebe imeti in varovati svoje poslovne skrivnosti (podrobnejša argumentacija v obrazložitvi odločbe Pooblaščenca št. 020-47/2004/15). Vendar pa morajo biti osebe javnega prava pri določanju poslovne skrivnosti zelo restriktivne. Gre namreč za osebo javnega prava, kar pomeni, da mora biti njeno delovanje v osnovi transparentno. Zgolj izjemoma, ko oseba javnega prava deluje na trgu in podatek pomeni za osebo javnega prava konkurenčno prednost oz. bi lahko vplival na njen tržni konkurenčni položaj in s tem ogrozil njeno javnopravno poslanstvo, lahko oseba javnega prava takšen podatek označi za poslovno skrivnost. Pri tem pa je treba izhajati iz načelnega stališča, da so javni skladi kot taki zavezani k preglednemu poslovanju in da njihov položaj ni primerljiv pravnim osebam, ki delujejo po ZGD-1. Slednje namreč delujejo z namenom pridobivanja dobička in povečevanja dohodka v korist vsakokratnih lastnikov in družbe kot take, med tem ko morajo javni skladi delovati v javnem interesu in porabljati javna sredstva zgolj v namen financiranja stanovanjske oskrbe, financiranja nacionalnega stanovanjskega programa in spodbujanja stanovanjske gradnje (8. člen akta o ustanovitvi, 2. člen Splošnih pogojev poslovanja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, Ur. l. RS, št. 119/00 in 28/01). Organ z označitvijo določenega podatka za poslovno skrivnost ne more izničiti nadzora nad porabo javnih sredstev in nadzora nad svojim delovanjem.
ZGD-1 poslovno skrivnost definira po subjektivnem (1. odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnem kriteriju (2. odstavek 39. člena ZGD-1). Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, ne glede na to pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Medtem ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje podjetja, pa mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna – gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2002 - Komentar ZGD, str. 194 in 196). Označitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, če za njihovo varnost družba s pisnim sklepom ni poskrbela že poprej, je torej podvržena preizkusu škodnega testa, saj mora zainteresirani z navedbo in obrazložitvijo preteče škode (in concreto in ne in abstracto) dokazati, da bi ta zares utegnila nastati. Ne zadošča torej zgolj abstraktno in neobrazloženo sklicevanje na to, da določen podatek po mnenju podjetja pač predstavlja poslovno skrivnost. Predmet poslovne skrivnosti so lahko samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 in 195).
Organ se v konkretni zadevi ne sklicuje na noben sklep ali drug akt o poslovni skrivnosti, torej na opredelitev poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju na podlagi 1. odstavka 39. člena ZGD-1. Odvetniška družba Čeferin (v nadaljevanju stranski udeleženec) v svojem odgovoru, z dne 22.05.2008 na dopis Pooblaščenca navaja, da celotna pogodba o pravnem zastopanju z dne 19.05.2005 predstavlja podatek, ki je poslovna skrivnost, pri čemer stranski udeleženec ne navaja sklepa, s katerim bi bila navedena pogodba opredeljena kot poslovna skrivnost. Stranski udeleženec še navaja, da bi ga posredovanje »vsebine celotne pogodbe o pravnem svetovanju, ki jih sklepa s svojimi sopogodbeniki« javnosti, postavilo v bistveno slabši položaj v primerjavi z ostalimi ponudniki pravnih storitev. Stranski udeleženec tudi pojasnjuje, da posredovanje teh podatkov ni v interesu javnosti.
Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec zaključil, da poslovna skrivnost po subjektivnem kriteriju (1. odst. 39. čl. ZGD-1), ni podana, saj niti organ niti stranski udeleženec, nista izkazala obstoja pisnega sklepa oz. druge odredbe, s katero bi biti ti podatki označeni za poslovno skrivnost, prav tako pa pogodba, ki jo je prejel Pooblaščenec, nima nobene vidne oznake, iz katere bi bilo vsakomur, ki se seznani z njo, jasno, da je označena kot poslovna skrivnost. Za ugotavljanje, ali v konkretnem primeru zahtevani podatki predstavljajo poslovno skrivnost, je zato pomembna določba 2. odstavka 39. člena ZGD-1, kar Pooblaščenec ugotavlja na podlagi preizkusa škodnega testa. Kot je bilo že pojasnjeno, mora biti za označitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.
Pooblaščenec je podrobno pregledal samo vsebino pogodbe o pravnem zastopanju, sklenjeno med Odvetniško družbo Čeferin, o.p., d.n.o., Taborska 13, Grosuplje in Stanovanjskim skladom Republike Slovenije, z dne 19.05.2005 z referenčno številko 592-18/06-1 ter izpis prometa nakazil za prejemnika: Odvetniško družbo Čeferin o.p., Grosuplje za obdobje od 01.01.2006 do 31.12.2006. Pravice in obveznosti pogodbenih strank so v navedeni pogodbi opredeljene zelo splošno, pri čemer gre za splošno, tipsko civilnopravno pogodbo. Po pregledu obeh dokumentov Pooblaščenec ugotavlja, da ta ne vsebujeta nobenega podatka, katerega sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju organa oziroma omenjene družbe, glede na to, da gre za razkrivanje finančnega poslovanja javnega sklada, ki je kot tak po svoji naravi zavezan k transparentnemu delovanju in učinkoviti rabi javnih sredstev. Pooblaščenec tako zaključuje, da z razkritjem podatkov iz pogodbe ter izpisa nakazil, ne organu ne sopogodbeniku, nikakor ne bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela javnost, zaradi česar podatki v omenjeni pogodbi in izpisu nakazil ne morejo biti varovani kot poslovna skrivnost v smislu 2. odstavka 39. člena ZGD-1.
Pooblaščenec še pripominja, da je stranski udeleženec v odgovoru Pooblaščencu sicer navedel, da bi ga razkritje vsebine celotne pogodbe o pravnem svetovanju, ki jih sklepa s svojimi sopogodbeniki javnosti, postavilo v bistveno slabši položaj v primerjavi z ostalimi ponudniki pravnih storitev, pri čemer pa ni konkretno pojasnil, v čem bi se njegov položaj poslabšal, zato obstoj škode ni izkazan. Pooblaščenec tako ugotavlja, da pogodba o medsebojnem sodelovanju ne vsebujejo podatkov, ki bi prestali škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa 2. odstavek 39. člena ZGD-1.
Pooblaščenec ob tem v zvezi z navedbami stranskega udeleženca v nadaljevanju ugotavlja, da je v nadvedenem primeru treba upoštevati tudi 1. alinejo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V obravnavanem primeru gre namreč za porabo javnih sredstev, ki jih je organ investiral v najem odvetniške družbe v zvezi z izvajanjem dejavnosti, kot je opredeljena v aktu o ustanovitvi. Ker gre za porabo javnih sredstev, je po oceni Pooblaščenca, že na podlagi zgoraj navedene 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, potreba po transparentnosti celotnega delovanja organa zagotovo podana. Javnost je zagotovo upravičena vedeti, kako in zakaj se porabljajo javna sredstva, pomemben pa je tudi interes javnosti do poštenega in strokovnega delovanja organa.
Na tem mestu je potrebno opozoriti, da ZDIJZ pomeni izvajanje pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki služi trem funkcijam: demokratični, nadzorni in gospodarski, pri čemer je v konkretni zadevi osrednjega pomena druga funkcija. Funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nad pravilnostjo dela javnih oblasti ter nad porabo javnega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Prav funkcija nadzora javnosti je značilnost temeljne človekove pravice dostopa do javnih informacij. Za enega od razlogov za uveljavitev te pravice namreč v teoriji zasledimo politični nadzor s strani javnosti (več v doktorski disertaciji Urške Prepeluh, str. 21). V tej zadevi je prišla še posebej do izraza funkcija nadzora nad porabo javnih sredstev. Ta pravica namreč omogoča splošni nadzor javnosti nad delom uprave in širšega javnega sektorja, kamor sodi tudi organ in s tem pospešuje zavedanje odgovornosti vseh, ki upravljajo z javnim denarjem in izvajajo javne službe ali javna pooblastila, ki so jim bila podeljena s strani države. Javnost namreč lahko le s pomočjo načel, ki jih pozna pravo dostopa do javnih informacij, preveri pravilnost odločitev organov ter spoštovanje pravnih in drugih pravil ter preprečuje zlorabe in korupcijo.
V obravnavani zadevi gre, kot je pojasnjeno zgoraj, za podatek o porabi javnih sredstev, ki se nanaša na organ, od katerega je prosilka zahtevala informacije. Ne gre za podatke o poslovanju odvetniške družbe, ampak zgolj za informacije, ki se nanašajo na poslovanje organa in v tem delu pritožbeni organ, tudi na podlagi navedb odvetniške družbe, ni spremenil svoje odločitve.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec v novem postopku odločil, da je treba pritožbi prosilke ugoditi. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec odločil, da je organ dolžan prosilki posredovati podatke v obliki, v kateri se le – ti nahajajo. Ker je organ na prvi stopnji zmotno presodil dejansko stanje ter posledično napačno uporabil materialno pravo, je Pooblaščenec, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilki v roku 5 delovnih dni od prejema te odločbe, dolžan posredovati:
• izpis prometa nakazil za prejemnika: Odvetniško družbo Čeferin o.p., Grosuplje za obdobje od 01.01.2006 do 31.12.2006;
• pogodbo o pravnem zastopanju sklenjeno med Odvetniško družbo Čeferin, o.p., d.n.o., Taborska 13, Grosuplje in Stanovanjskim skladom Republike Slovenije z dne 19.05.2005 z referenčno številko 592-18/06-1.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana v 30 dneh od vročitve odločbe. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka