Prosilec - Stanovanjski skald RS
+ -Številka: 021-35/2007/7
Kategorije: Ali dokument obstaja
Datum: 26.06.2007
Številka: 021-35/2007/7
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, Poljanska cesta 31, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 1608-6/07-2 z dne 03.04.2007, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
Pritožba se zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 28.02.2007 pri organu vložil zahtevo, s katero je od organa zahteval informacijo o časovnem pridobivanju posameznih delov zahtevane projektne dokumentacije za izgradnjo stanovanjskega naselja Poljansko nabrežje oz. vpogled v ustrezne listine, ki dokazujejo, kdaj je bila posamezna projektna dokumentacija naročena in kdaj so bili projekti dokončani, in sicer kdaj so bile sklenjene pogodbe za izdelavo idejnega projekta, projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekta za izvedbo in projekta izvedbenih del ter kdaj so bili omenjeni projekti dokončani.
Organ je prosilcu dne 05.03.2007 posredoval dopis, v katerem navaja, da prodaja stanovanja na trgu v skladu z veljavno zakonodajo in da je v sklopu tega objavil javni razpis za prodajo stanovanj, skupaj z vso razpisno dokumentacijo, ki je potencialnim kupcem dostopna pod enakimi pogoji in velja za vse kupce v enakem obsegu. Ob tem organ poudarja, da je javni razpis v določbah 2. odstavka V. odseka z naslovom »Splošna opozorila« določal, da je zainteresirani kupec, ki je oddal prijavo na način, določen v IV. tega razpisa, z oddajo prijave podal pisno izjavo, da je seznanjen z vsebino razpisa in vsebino vseh listin, ki so priloge tega razpisa, da se z njo strinja in pogoje razpisa v celoti sprejema. Organ pri tem prosilca opominja, da je ob prijavi potrdil, da se s pogoji javnega razpisa strinja. Poudarja, da so vsi zainteresirani kupci že ob objavi javnega razpisa seznanjeni s tehničnimi lastnostmi nepremičnine v skladu z določbami ZVKSES, za gradnjo objektov pa so bila pridobljena vsa potrebna dovoljenja. Organ zato meni, da so vse zahteve prosilca neutemeljene in neskladne s pogoji javnega razpisa in zakonodajo (ZVKSES) ter jih v celoti zavrača, pri čemer ga tudi opozarja, da bo v primeru zavrnitve prevzema stanovanja, zaradi razlogov, navedenih v dopisu z dne 28.02.2007, to storil neupravičeno.
Organ je dne 03.04.2007 izdal odločbo št. 1608-6/07-2, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi organ navaja, da zahtevo prosilca v celoti zavrača na podlagi prvega odstavka 4. čl. ZDIJZ, kar utemeljuje s tem, da v procesih prodaje stanovanj ne izvaja dejavnosti na podlagi izrecnega javnega pooblastila ustanovitelja – države, temveč kot izrazito tržno dejavnost, torej na tem področju deluje kot tržni subjekt z vsemi obveznostmi in posledicami. Vse tržne investicije organa, od izvajanja vseh aktivnosti v procesih do izdelave, pridobivanja in upravljanja z dokumentacijo, so podvržene institutu poslovne skrivnosti do trenutka, ko se posameznega elementa tega ne razveže. Organ prodaja stanovanja na trgu v skladu z veljavno zakonodajo in javno objavljenimi razpisi za prodajo stanovanj. Javni razpisi so transparentno objavljeni skupaj z vso razpisno dokumentacijo, ki je javno dostopna vsem zainteresiranim oziroma celotni javnosti pod enakimi pogoji in v enakem obsegu. Javni razpis tudi določa, da se šteje, da je zainteresirani kupec pri oddaji prijave podal ustno izjavo, da je seznanjen z vsebino razpisa in vsebino vseh listin, ki so priloge tega razpisa, da se z njo strinja in pogoje razpisa v celoti sprejema. Zainteresirani kupci so torej že ob prijavi na razpis seznanjeni s tehničnimi lastnostmi nepremičnine v skladu z določbami Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (Ur. l. RS, št. 18/2004). V predmetnem primeru je ob tem, da ne gre za gradnjo po javnem pooblastilu, temveč za tržno gradnjo, pri čemer se ne porabljajo sredstva proračuna Republike Slovenije, dodatno iz razloga previdnosti potrebno tudi poudariti, da organ nastopa v odnosu do končnega kupca v vlogi vmesnega kupca in ne v vlogi investitorja, in tako ni naročal projektov, oziroma ne razpolaga z dokumentacijo, s katero razpolagajo investitorji, saj do nje kot vmesni kupec ni upravičen. Vsa dokumentacija, ki jo mora po določbah ZVKSES ob primopredaji prejeti vsak končni kupec, pa ni dokumentacija javnega razpisa oziroma sestavni del prodajne pogodbe. Organ jo vsakemu končnemu kupcu izroči ob uspešno opravljeni primopredaji predmeta pogodbe – stanovanja in ne pred primopredajo, ki je vezana na izpolnitev pogojev za izročitev na strani končnega kupca. Prav tako organ tudi opozarja, da se v svojih projektih poslužuje možnosti, da določen del dokumentacije iz ZVKSES, in sicer predpisane certifikate, garancijske liste in izjave o skladnosti za opremo in naprave in projekte izvedbenih del, kot vmesni kupec, izroči izbranemu upravniku na posamezni lokaciji, kar je storil tudi v tem primeru. Dokumentacijo je upravniku v soglasju in po pooblastilu organa izročil investitor Gradis skupina G d.d., na podlagi določbe 2. odst. 18. čl. ZVKSES. V skladu s tem organ zaključuje, da je glede na dejansko stanje zahtevo prosila treba zavrniti.
Zoper zavrnilno odločbo organa je prosilec dne 18.04.32007 pri organu vložil pritožbo. V njej navaja, da mu organ na vlogo za pridobitev informacije javnega značaja ni odgovoril v skladu z ZDIJZ, predvsem pa ni jasno argumentiral, zakaj zahtevane informacije ne bi bilo moč opredeliti kot informacijo javnega značaja. Po mnenju prosilca je navajanje organa, da prodaje stanovanj ne izvaja na podlagi javnega pooblastila, temveč kot izrazito tržno dejavnost, brezpredmetno. Prosilec ob tem pripominja, da je poleg vsega navajanje organa napačno, saj je organ pravna oseba javnega prava, ki lahko svojo dejavnost opravlja le na podlagi pooblastil, ki so mu dana s strani države kot ustanovitelja. Pritožnik je obenem mnenja, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po 39. čl. ZGD-1. Ob tem pritožnik poudarja, da čeprav se zahtevana informacija po navedbah organa nanaša na t.i. tržno gradnjo, gre tudi pri tovrstni gradnji neposredno ali posredno za porabo javnih sredstev, kjer bi organ, ne glede na morebitno sklicevanje na izrecno navedene izjeme od načela prostega dostopa, moral uporabiti test javnega interesa, v skrajnem primeru pa prosilcu omogočiti vsaj delni dostop do zahtevane dokumentacije. Predvsem pa bi prosilec želel izpostaviti, da zahtevana informacija ne more biti kakršnekoli zaupne narave, saj podatke o časovnem pridobivanju posameznih delov zahtevane projektne dokumentacije predstavlja temelj za ugotovitev, ali je gradnja bila izdelana v skladu z veljavno zakonodajo. Zahtevana informacija namreč predstavlja zakonski znak prehodnih določb Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS, št. 42/2002). Glede na to, da organ zatrjuje, da je bila gradnja izdelana v skladu z veljavno zakonodajo, mu posredovanje zahtevane informacije res ne bi smelo predstavljati kakršnegakoli problema. Nenazadnje pa prosilec izpostavlja, da se organ v zavrnilni odločbi »zgolj iz previdnosti«, sklicuje na to, da naj ne bi razpolagal z vso dokumentacijo, v katero bi pritožnik želel vpogledati. Prosilec poudarja, da je obrazložitev organa najmanj nelogična. Če organ z omenjeno dokumentacijo ne bi razpolagal, potem bi to moral biti prvi in edini razlog, na katerega bi organ moral opreti svojo negativno odločbo, ne pa razlog, na katerega se organ sklicuje zgolj iz previdnosti. Omenjenega prosilec ne more razumeti drugače, kot da se organ zgolj iz previdnosti zateka k sklicevanju na neresnična dejstva, v primeru, če ne bi zadostovali drugi argumenti, na podlagi katerih je organ izdal zavrnilno odločbo. Prosilca k tovrstnemu sklepanju navaja tudi odgovor družbe Gradis skupina G d.d. na dopis z dne 22.02.2007, v katerem omenjena družba prosilca napotuje, naj se v zvezi z zahtevano informacijo obrne neposredno na organ. Na podlagi vsega navedenega prosilec zaključuje, da je odločba organa nezakonita.
Organ je pritožbo prosilca, z dopisom št. 1608-6/07-7, dne 30.04.2007, odstopil v obravnavo Pooblaščencu. V navedenem dopisu organ še dodaja, da pritožba ne vsebuje plačane upravne takse, saj se prosilec sklicuje na 23. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah, ki določa, da so takse oproščene vloge, naslovljene na varuha človekovih pravic in druge institucije za prošnje in pritožbe.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec je z dopisom št. 021-35/2007/2 z dne 15.05.2007, v skladu s 1. odst. 10. čl. ZInfP, pozval organ, naj mu posreduje vse dokumente, potrebne za rešitev zadeve, in sicer dokumente, iz katerih izhajajo informacije o časovnem pridobivanju posameznih delov projektne dokumentacije za izgradnjo stanovanjskega naselja Poljansko nabrežje (kdaj je bila posamezna projektna dokumentacija naročena in kdaj so bili projekti dokončani in sicer, kdaj so bile sklenjene pogodbe za izdelavo idejnega projekta, projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekta za izvedbo in projekta izvedbenih del ter kdaj so bili omenjeni projekti dokončani).
Na poziv Pooblaščenca je organ odgovoril z dopisom št. 1608-6/07-9 z dne 18.05.2007, ki ga je Pooblaščenec prejel 21.05.2007. V njem organ navaja, da organ v odnosu do kupca stanovanj na projektu Poljansko nabrežje nastopa v vlogi vmesnega kupca in ne v vlogi investitorja, zato ni naročal projektov in ne razpolaga z dokumentacijo, s katero razpolagajo investitorji, saj do nje, kot vmesni kupec, ni upravičen. Organ torej ne poseduje dokumentacije, ki jo prosilec zahteva, kar je bilo prosilcu obrazloženo ustno, v odgovoru na prosilčev dopis z dne 05.03.2007 in v izdani zavrnilni odločbi št. 1608-6/07-2 z dne 03.04.2007. Obenem organ še dodaja, da ni postopal v skladu z 20. čl. ZDIJZ, saj je iz dokumentacije, ki jo poseduje, razvidno, da je prosilec svojo vlogo za pridobitev informacije naslovil tudi na investitorja projekta Poljansko nabrežje.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo, je Pooblaščenec pri organu dne 28.05.2007, v prisotnosti ge. Mojce Štritof Brus, pomočnice direktorja, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Na ogledu in camera je organ Pooblaščencu na vpogled predložil prodajno pogodbo o sodelovanju z investitorjem ter dodatke k tej pogodbi. Organ je pojasnil, da je iz dodatka št. 3 (2. odst. 10. čl.) razvidno, da je pooblastil investitorja, da v njegovem imenu izvede vse aktivnosti, ki bi jih glede na prenos lastninske pravice na predmetu pogodbe na kupca, skladno z veljavno zakonodajo, moral izvesti organ. Za objekt Poljanskega nabrežja je pridobljeno pravnomočno uporabno dovoljenje, za katerega je celoten projekt pridobitve vodil investitor. Organ v odnosu do investitorja, kot vmesni kupec, nima nobene pravice zahtevati dokumentacije, ki jo določa Zakon o graditvi objektov. Organ je pri tem pripomnil, da je sestavni del medsebojne pogodbe z investitorjem tehnično – komercialni opis predmeta pogodbe, iz katerega izhajajo lastnosti, ki jih mora imeti predmet pogodbe. Organ torej s samo projektno dokumentacijo ne razpolaga, niti ni ta predmet medsebojnih obveznosti med organom in investitorjem. V skladu z dogovorom z investitorjem je organ pooblastil investitorja, da vso predmetno dokumentacijo v skladu z 18. čl. ZVKSES, izroči direktno izbranemu upravniku, zato organ z njo ne razpolaga. Organ te dokumentacije od investitorja namreč nikoli ni pridobil. Pri tem je organ še pojasnil, da se prosilec z zahtevo za vpogled lahko obrne na upravnika, v skladu s stanovanjskim zakonom. Obenem je organ Pooblaščencu izročil fotokopije naslednjih dokumentov:
- prodajno pogodbo med organom kot kupcem in Gradisom GP d.d. kot prodajalcem z dne 26.08.2003;
- dodatek k prodajni pogodbi med organom kot kupcem in Gradisom GP d.d. kot prodajalcem z dne 29.10.2003;
- dodatek št. 2 k prodajni pogodbi med organom kot kupcem in Gradisom GP d.d. kot prodajalcem z dne 19.01.2004;
- dodatek št. 3 k prodajni pogodbi med organom kot kupcem in Gradisom GP d.d. kot prodajalcem z dne 14.07.2004;
- primopredajni zapisnik med naročnikom, Gradisom GP d.d. in upravnikom SPL, d.d. z dne 10.11.2006;
- primopredajni zapisnik med izvajalcem, prodajalcem – vmesnim kupcem (organom) in prosilcem z dne 28.03.2007 in z dne 07.05.2007;
- dopis organa Gradisu d.d. za pojasnila z dne 29.03.2007;
- odgovor Gradisa d.d. organu z dne 06.04.2007.
Po pregledu dokumentacije je Pooblaščenec ugotovil, da iz 5. čl. prodajne pogodbe, sklenjene med organom kot kupcem ter podjetjem Gradis GP Gradbeno podjetje Jesenice d.d., kot prodajalcem, izhaja, da se prodajalec kupcu zavezuje do 28.05.2004 predložiti v potrditev PGD dokumentacijo s popisi, na katero da organ soglasje, pri čemer mora projektna dokumentacija ustrezati idejnim zasnovam in specifikacijam iz ponudbe. 6. čl. navedene pogodbe obenem določa, da bo prevzem nepremičnin izveden na podlagi primopredajnega zapisnika, prodajalec pa je dolžan izročiti predmet pogodbe tako, da bo skladen z vsemi pisnimi dogovori, tehnično in projektno dokumentacijo ter skicami in k temu predložiti dokazila, ki ustrezajo zahtevam iz 66. čl. ZGO, s tem, da mora biti predan en izvod projektne dokumentacije ter en izvod projektne dokumentacije v elektronski obliki. Iz 2. odst. 10. čl. aneksa št. 3 k prodajni pogodbi, na katerega se je organ prav tako skliceval na ogledu in camera, obenem izhaja, da organ kot kupec pooblašča prodajalca, da na svoje stroške in v njegovem imenu izvede vse aktivnosti, ki bi jih glede na prenos lastninske pravice na predmetu pogodbe na (končnega – op. Pooblaščenca) kupca skladno z zakonodajo moral izvesti oziroma v vlogi predlagatelja predlagati organ, pa so po tej pogodbi in k njej sklenjenim dodatkom obveza prodajalca. Iz navedenega po mnenju Pooblaščenca ne sledi, da je organ prodajalca s tem pooblastil za izpolnitev obveznosti po 18. čl. Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (Ur. l. RS, št. 18/2004) za izročitev projektne in druge dokumentacije končnemu kupcu, ker na podlagi pogodbe in k njej sklenjenim dodatkov to ni bila pogodbena obveznost investitorja. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da je potrebno razjasniti neskladja med izjavami organa na ogledu in camera ter predloženo dokumentacijo, zato je organ, z dopisom št. 021-35/2007/5 z dne 11.06.2007 ponovno pozval, naj mu posredujete fotokopije vseh dokumentov, ki predstavljajo projektno dokumentacijo za izgradnjo stanovanjskega naselja Poljansko nabrežje ter naj pojasni neskladja med navedbami, podanimi na zapisnik na ogledu in camera dne 28.05.2007 ter listinsko dokumentacijo.
Organ se je odzval z dopisom št. 1608-6/07-14 z dne 20.06.2007, v katerem je Pooblaščencu pojasnil, da vztraja pri svoji izjavi, podani na zapisnik na ogledu in camera ter da neskladje med izjavo in listinami ne obstaja. Vztrajal je tudi pri svojih navedbah, da kot vmesni kupec od investitorja nima nikakršnih pravic zahtevati dokumentacije, kot jo določa ZGD-1. Organ je pisni izvod dokumentacije, do katere je bil upravičen skladno z določbo 6. čl. pogodbe z investitorjem (prodajalcem – op. Pooblaščenca) odstopil upravniku in sicer preko izročitve po investitorju, tako da organ s to dokumentacijo ne razpolaga. Organ tudi ni pridobil končne dokumentacije oziroma izvoda PGD v elektronski obliki, čeprav je imel do tega pogodbeno pravico. Obenem je organ poudaril, da se posamezna stanovanja predajajo kupcem na skupni primopredaji stanovanj, ki poteka hkratno med investitorjem, organom in končnim kupcem. Ob navedeni primopredaji se končnemu kupcu izroči kopijo pogodbe ter zapisnika o predaji z upravnikom, končni kupec torej prejme vso dokumentacijo iz 1. odst. 18. čl. ZVKSES.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. odstavku 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec najprej ugotavljal, ali informacije, ki jih zahteva prosilec, spadajo v delovno področje organa. Organ se je v zavrnilni odločbi namreč skliceval tudi na dejstvo, da zahtevane informacije spadajo v t.i. tržno dejavnost organa, saj organ v procesih prodaje stanovanj ne izvaja dejavnosti na podlagi izrecnega javnega pooblastila ustanovitelja – države, temveč na tem področju deluje kot tržni subjekt z vsemi obveznostmi in posledicami.
Pooblaščenec najprej poudarja, da organ na področju prodaje stanovanj ne deluje kot tržni subjekt, ampak gre za izvajanje njegove javnopravne dejavnosti, zaradi katere je ustanovljen. Že Ustava Republike Slovenije v 78. členu določa, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Gre za t. i. »usmerjevalno določbo«, s katero Ustava izrecno poudarja enega od socialnih vidikov, ki izhajajo iz širšega načela socialne države. Država mora z ustreznimi ukrepi ustvarjati možnosti za pridobitev primernega stanovanja, iz česar izhaja obveznost oblikovanja aktivne stanovanjske politike. Izrecna omemba primernega stanovanja v Ustavi kaže, da je primerno stanovanje ena od najpomembnejših socialnih dobrin posameznika (Komentar Ustave RS, uredil Lovro Šturm, str. 761-769). Aktivna politika na stanovanjskem področju je na zakonodajni ravni zajeta v Stanovanjskem zakonu (Ur. l. RS št. 69/2003 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju SZ-1), ki v XIII. poglavju ureja pristojnosti in naloge države na stanovanjskem področju. V okviru tega poglavja je med pristojnostmi in nalogami države določen nacionalni stanovanjski program in ustanovljen Stanovanjski sklad (torej organ), za njegovo izvajanje (146. čl. SZ-1). Ker je organ ustanovljen v javnem interesu, pomeni, da ima kot izvajalec nacionalne stanovanjske in zemljiške politike v Sloveniji pomembno vlogo, zlasti z vidika, da naj bi s ponudbo stanovanj na trgu, po ugodni ceni, med drugim stabiliziral rast cen nepremičnin in tako omogočil zlasti mladim družinam in mladim parom osnovne pogoje za eksistenco, torej prostor, kjer bodo bivali. Ker se organ kot javni sklad financira iz javnih sredstev, gre pri izvajanju nacionalne stanovanjske politike ter investiranju v gradnjo stanovanj in stavbna zemljišča, nedvomno za porabo javnih sredstev. Tako ni mogoče slediti navedbam organa, da gre v obravnavanem primeru za tržno gradnjo, pri čemer se ne porabljajo sredstva proračuna Republike Slovenije. Organ namreč nima pravne podlage, da bi na področju stanovanjske gradnje izvajal tržno dejavnost. Organ je bil ustanovljen dne 19. oktobra 1991 v skladu s Stanovanjskim zakonom kot samostojna javnopravna oseba. Na podlagi 57. člena Zakona o javnih skladih (Ur.l. RS št. 22/00, v nadaljevanju ZJS) pa je Vlada Republike Slovenije sprejela Akt o ustanovitvi Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 96/2000 in 17/2006, v nadaljevanju akt o ustanovitvi) kot javnega sklada. Sklad je pričel poslovati po določbah akta o ustanovitvi s 1. januarjem 2001. V 7. čl. akta o ustanovitvi je določeno, da je dejavnost organa financiranje nacionalnega stanovanjskega programa oziroma spodbujanje stanovanjske gradnje, prenove in vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš. V 8. čl. akta o ustanovitvi je obenem navedeno, na kakšen način se navedena dejavnost opravlja, in sicer je določeno, da organ predvsem:
– daje dolgoročna posojila z ugodno obrestno mero fizičnim in pravnim osebam za pridobivanje neprofitnih najemnih, socialnih in lastnih stanovanj in stanovanjskih hiš z nakupom, gradnjo in prenovo,
– investira v gradnjo stanovanj in stavbna zemljišča,
– posluje z nepremičninami,
– skrbi za planiranje v okviru nacionalne stanovanjske varčevalne sheme v skladu z zakonom o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi,
– opravlja druge zakonske naloge in naloge za izvajanje nacionalnega stanovanjskega programa.
Iz navedenega izhaja, da organ pri poslovanju z nepremičninami ter investiranju v gradnjo stanovanj in stavbna zemljiška izvaja javnopravno dejavnost, kar pomeni, da organ sodi med organe, ki so v celoti zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, zahtevane informacije pa spadajo v njegovo delovno področje. Ker je Pooblaščenec ugotovil, da organ spada med organe, zavezane po ZDIJZ, zahtevana informacija pa sodi v njegovo delovno področje, je v nadaljevanju presojal, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga, to je, ali se ta nahaja pri organu v materializirani obliki.
Organ je ves čas postopka zatrjeval, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga ter da tudi ni nobene pravne podlage, da bi projektno dokumentacijo lahko zahteval od investitorja.
Pooblaščenec je ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami dejansko ne razpolaga, ne držijo pa navedbe organa, da tudi ni nobene pravne podlage, da bi si organ te informacije lahko pridobil. V postopku je bilo namreč ugotovljeno da bi organ, na podlagi 5. in 6. čl. prodajne pogodbe, od investitorja lahko zahteval (glede na položaj organa kot javnega sklada pa bi od njega bilo pričakovati, da bo to dokumentacijo tudi dejansko zahteval) izvod projektne dokumentacije, skupaj z vsemi dogovori, tehnično in projektno dokumentacijo ter skicami in dokazili, ki ustrezajo zahtevam iz 66. čl. ZGO.
Pooblaščenec v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ projektne dokumentacije, ki mu jo je investitor sicer bil dolžan posredovati na podlagi sklenjene pogodbe, od njega ni zahteval. Ne glede na to pa je treba opozoriti, da je organ pravna oseba javnega prava, ter da z ravnanjem, ko ne postopa v skladu z zakonitimi pristojnostmi ter z upravičenji, ki izhajajo iz sklenjenih pogodb, ne deluje v luči transparentnosti, še zlasti, če ima njegova pasivnost za posledico, da prosilcem niso dostopne informacije, ki sicer predstavljajo informacije javnega značaja. Organi se z opustitvijo dolžnega ravnanja namreč ne smejo izmikati obveznostim, ki jim jih nalaga ZDIJZ. Prosilec je povsem upravičeno pričakoval, da bo organ razpolagal s projektno dokumentacijo, iz katere so razvidne tehnične značilnosti ter specifikacije stanovanj, ki jih je organ kupil z javnimi sredstvi. Organ kot dober gospodar bi bil obenem dolžan poskrbeti, da za javna sredstva, ki jih je izročil prodajalcu nepremičnin, ta izpolni vse pogodbene obveznosti, torej mu tudi izroči en izvod projektne dokumentacije v fizični in elektronski obliki.
Ker pa informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, Pooblaščenec organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Pooblaščenec je, po opravljenem preizkusu, izvedenem po 2. odst. 247. čl. ZUP, ki je pokazal, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev postopka in kršitev ZDIJZ, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, pritožbo prosilca zavrnil, saj je ugotovil, da organ z zahtevano informacijo ne razpolaga ter da je iz tega razloga odločba organa pravilna.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba oziroma upravni spor, pač pa je upravni spor dopusten zoper odločbo organa, št. 1608-6/07-2 z dne 03.04.2007. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
Pooblaščenka