Prosilec - Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS
+ -Številka: 021-30/2007/7
Kategorije: Ali gre za inf. javnega značaja
Številka: 021-30/2007/7
Datum: 19.06.2007
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju organ), številka 104-1/2007, z dne 12.02.2007, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi, izpodbijana odločba se odpravi.
2. Organ je dolžan v roku 15 dni od prejema te odločbe prosilcu v obliki fotokopije posredovati Zapisnik o poravnavi (pobotu) med Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji in Zvezo društev invalidov in oseb z invalidnostjo Slovenije -Invalid v zvezi sodbe in sklepa Upravnega sodišča RS, oddelek v Celju, številka U 9/2006-18 z dne 6.6.2006.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 12.12.2006 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer za posredovanje fotokopije Zapisnika o poravnavi (pobotu) med Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji – FIHO in Zvezo društev invalidov in oseb z invalidnostjo Slovenije - Invalid v zvezi sodbe in sklepa Upravnega sodišča RS, oddelek v Celju, številka U 9/2006-18 z dne 6.6.2006.
Organ je z odločbo številka 104-1/2007, z dne 12.2.2007, prosilcu zavrnil zahtevo za posredovanje predmetnega zapisnika in navedel, da je dokument, na katerega se nanaša zahteva, dejansko zapis doseženega sporazuma med strankama v upravnem sporu, ki je bil predmet postopka pri Upravnem sodišču RS, oddelek v Celju in zatem pri Vrhovnem sodišču RS zaradi sklepa FIHO o dodelitvi sredstev invalidski organizaciji Invalid za leto 2006. Organ navaja, da sta stranki spora v neposrednem pogovoru ugotovili neprimernost razreševanja vprašanja financiranja z nadaljevanjem sodnega postopka, zato sta se sporazumeli, da tožnik – Invalid, umakne tožbo, tožena stranka – FIHO, pa umakne vloženo pritožbo pri Vrhovnem sodišču. Organ se v odločbi sklicuje na 150. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP) - da v predmetni zadevi ne gre za nikakršno javnopravno razmerje, temveč za medsebojni odnos dveh strank v konkretnem sodnem postopku, aktivnosti strank v sodnem postopku, še posebej tiste, ki zadevajo odločitev o vložitvi ali umiku pravnih sredstev, pa so procesne narave in jim zato ni mogoče pripisovati značaja informacije javnega značaja, ker se pregledovanje in prepisovanje spisov v pravdnem postopku dovoljuje le strankam, ki so v pravdi udeležene. Poravnalni spis je, kot je odločil organ, notranja sestavina sodnega spisa in je zato glede možnosti vpogleda in kopiranja potrebno upoštevati tudi navedeno določbo ZPP.
Prosilec je dne 2.3.2007 na Pooblaščenca naslovil pritožbo zaradi zavrnilne odločbe 104-1/2007, z dne 12.2.2007.
Pooblaščenec je dne 7.3.2007 z dopisom številka 0900-33/2007/4 organ pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.
Organ je z dopisom številka 322-2271/2007, z dne 28.3.2007 Pooblaščencu poslal odgovor, da vztraja pri svoji odločitvi in ne bo izdal nove odločbe.
Pooblaščenec je dne 13.4.2007 z dopisom številka 021-30/2007/4, organ pozval, naj Pooblaščencu posreduje vse dokumente, ki so potrebni za reševanje zadeve.
Dne 21.5.2007 je organ Pooblaščencu z dopisom številka 361/2007 dostavil zahtevane dokumente, in sicer:
- fotokopijo Zapisnika o poravnavi (pobotu) med Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji in Zvezo društev invalidov in oseb z invalidnostjo Slovenije -Invalid,
- fotokopijo zabeležke o razgovoru med predstavniki Zveze društev invalidov in oseb z invalidnostjo Slovenije - Invalid in FIHO, številka 300/2-50-INV/2006, z dne 15.12.2006.
Pritožba je utemeljena.
1. Ali je organ zavezanec po ZDIJZ
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (Uradni list RS, št. 44/96 in 47/97, v nadaljevanju ZLPLS) v 8. členu ustanavlja Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (organ) kot pravno osebo javnega prava, Odlok o ustanovitvi fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 9/1998, v nadaljevanju Odlok) pa v drugem odstavku 8. člena določa, da je fundacija nepridobitna in da je njeno delo javno. V skladu z ZLPLS je FIHO oseba javnega prava, za katere ZDIJZ določa javnost in odprtost delovanja, javno delovanje pa prav tako določa tudi Odlok.
2. Pojem informacije javnega značaja
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V tej določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, po katerih lahko opredelimo informacijo javnega značaja:
1. iti mora za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
V 11. členu ZLPLS določa, da Svet fundacije sprejema pravila in druge splošne akte fundacije, določa finančni načrt in sprejema zaključni račun, določa merila in pogoje za uporabo sredstev fundacije za posamezne namene, odloča o razporejanju sredstev na posamezne uporabnike in opravlja druge, z zakonom ali z aktom o ustanovitvi oziroma s pravili fundacije določene zadeve. ZLPLS v 14. členu določa, da fundacija sredstva uporablja izključno za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, in sicer v skladu s Pravilnikom o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO v Republiki Sloveniji (Uradni list št. 92/98 in 45/05, v nadaljevanju Pravilnik FIHO), ki ga ob soglasju Državnega zbora Republike Slovenije sprejme svet fundacije. Na podlagi 8. člena ZLPLS sprejet Odlok o ustanovitvi fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS (Uradni list RS, št. 9/360 v nadaljevanju Odlok FIHO) v 2. členu določa, da je ustanovitelj fundacije (organ) Republika Slovenija, v 8. členu pa, da se fundacija ustanovi za trajne in splošno koristne namene pri financiranju dejavnosti invalidskih in humanitarnih organizacij na celotnem območju Republike Slovenije, da je fundacija nepridobitna, njeno delo pa javno. Odlok FIHO v 16. členu določa še, da fundacija (organ) sredstva za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij uporablja v skladu s Pravilnikom o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 92/98 in 45/05, v nadaljevanju Pravilnik FIHO), ki ga s soglasjem Državnega Zbora sprejme svet fundacije. Pravilnik FIHO natančno določa načela za financiranje, pogoje in merila, razmerja med sredstvi, ki se razporejajo na invalidske in humanitarne organizacije, druga razmerja in kriterije za uporabo sredstev fundacije za posamezne namene, postopek razporeditve sredstev ter delo in pristojnosti Komisije za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev FIHO invalidskim organizacijam. Komisijo kot organ Fundacije FIHO (organa zavezanca), opredeljuje Pravilnik FIHO v 15. členu, ki določa, da Komisija FIHO za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev invalidskih organizacij pravočasno odpre prejete vloge za razporeditev sredstev in ugotovi, če so vloge pripravljene v skladu s Pravilnikom FIHO in vsebujejo zahtevano dokumentacijo. Kot enega od organov FIHO jo opredeljuje tudi uradna spletna stran Fundacije (http://www.gov.si/fiho/), ki kot organe našteva: direktorja, komisijo za pripravo aktov, strokovno službo, invalidsko komisijo (Komisija za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev FIHO invalidskim organizacijam), svet FIHO, humanitarno komisijo in nadzorni odbor FIHO. Zahtevan Zapisnik o poravnavi je v neposredni zvezi z rednim delom Komisije za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev FIHO invalidskim organizacijam. Tako primeroma med drugim obravnavajo pripravo čistopisov sklepov razporeditve sredstev, vsebinsko obravnavo vlog na javni razpis za razporeditev sredstev FIHO, obravnavo prispelih vlog, pregled posredovane dokumentacije ter odpiranje v roku prispelih vlog na javni razpis za razporeditev sredstev FIHO.
Na tej podlagi Pooblaščenec ugotavlja, da so izpolnjena merila za informacijo javnega značaja, in sicer, da zahtevan dokument izvira iz delovnega področja organa. Gre namreč za poravnavo med organom - FIHO in Zvezo društev – Invalid v zvezi s tožbo na Upravnem sodišču RS, s katero je Zveza društev – Invalid izpodbijala sklep FIHO o razporeditvi finančnih sredstev v letu 2006, ki ga organ pripravlja v okviru svojih rednih nalog in pristojnosti. Delovno področje organa po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Če je prvi pogoj izpolnjen, in v konkretnem primeru je, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (dr. Urška Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004). Iz navedenega izhaja, da v predmetni zadevi gre za javnopravno razmerje med organom (FIHO) in Zvezo društev Invalid, čeprav organ v odločbi to dejstvo zanika.
Pravna pravila, ki urejajo upravni postopek, se razlikujejo od pravil v drugih postopkih. Upravni postopek je potrebno ločiti od pravdnega, kazenskega ali drugih postopkov, v katerih se ne odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov v konkretnih upravnih zadevah. V pravdnem postopku se npr. odloča o sporih iz premoženjskih, osebnih, družinskih in drugih civilnopravnih razmerjih. Pravila upravnega postopka pa morajo organi uporabljati vselej, kadar so skladno z načelom zakonitosti pooblaščeni sprejemati enostranske, oblastvene odločitve v konkretnih in posamičnih zadevah, ki bodo s svojim učinkovanjem spreminjale pravni položaj pravnih in fizičnih oseb ter drugih strank v razmerju do države. Možnost organov, da enostransko odločijo o pravici, pravnem interesu ali obveznosti pravnih ali fizičnih oseb, pomeni temeljni kriterij razlikovanja nasproti drugim primerom oblikovanja pravnih razmerij, kjer je za vzpostavitev ali spremembo pravnega razmerja potrebno soglasje volje med udeleženci. Temelj nastanka civilnopravnega razmerja je pogodba, temelj nastanka upravnopravnega oz. javnopravnega razmerja pa konkretni upravni akt oz. konkretni in posamični javnopravni akt.
Obstoj javnopravnega razmerja lahko potrdimo tudi z dejstvom, da je bil spor zaradi sklepa FIHO o dodelitvi sredstev invalidski organizaciji Invalid za leto 2006 sprožen pred Upravnim sodiščem, katerega pristojnost je, da v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznic oziroma posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, 26/2007, v nadaljevanju ZUS), če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo. Z navedenim lahko ovržemo trditev organa, da gre za dokument iz zasebnopravnega razmerja, saj v postopku pred Upravnim sodiščem po naravi stvari ne morejo potekati spori iz izključno zasebnopravnih razmerij.
3. Načelo odprtosti delovanja javnih organov
Za uresničevanje namena ZDIJZ, torej zagotavljanja javnosti in odprtosti delovanja organov zavezancev ter omogočanja uresničevanja pravic posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju (2. člen ZDIJZ). Zakon tako določa načelo odprtosti delovanja javnih organov. Prav tako ZDIJZ določa načelo prostega dostopa, ki pomeni, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej v prvi vrsti nosi dokazno breme za zatrjevanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer gre za takšno informacijo, vendar se dostop zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 6. členu ZDIJZ lahko zavrne. Načelo odprtosti pomeni, da je delovanje in odločanje javnih oblasti oprto tudi na posameznike (državljane), ki lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih oblasti in sodelujejo pri sprejemanju njenih odločitev. Načelo odprtosti torej predstavlja javnost delovanja javnih oblasti, zagotavljanje informacij o delu javnih oblasti in pravico do dostopa do dokumentov javnih oblasti ali v tem drugem delu tudi transparentnost njihovega delovanja. Transparentnost dela pa lahko zagotovi le takšna implementacija zakonov, ki to pravico tolmači čimbolj široko in ne v škodo državljanov.
Za obravnavani primer je, izhajajoč iz načela odprtosti in transparentnosti, pomembno omeniti dve funkciji pravice do informacij javnega značaja – demokratično in nadzorno funkcijo. Demokratična funkcija služi večji udeležbi državljanov v politiki in izhaja iz teorije deliberativne demokracije, ki poudarja, da odprtost delovanja javne oblasti ne more biti omejena le na različne oblike parlamentarnega odločanja, temveč mora vključevati tudi različne oblike neposrednega sodelovanja državljanov pri sprejemanju predpisov in političnih odločitev (več v Komentarju Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 72). Funkcija nadzora pa omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom uprave in s tem pospešuje zavedanje njene odgovornosti. Javnost namreč lahko preveri pravilnost njenih odločitev ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Slednje omogoča nadzor in preprečuje zlorabe. Zaradi tega je delo javnega sektorja bolj učinkovito.
4. Sklepno
Ker organ v ničemer ni zatrjeval morebitnih izjem po ZDIJZ, ki bi jih zahtevan dokument lahko vseboval, je Pooblaščenec po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 247. člena ZUP in v skladu z načelom materialne resnice (8. člen ZUP) izvedel preizkus, ali je dokument zavarovan pred prostim dostopom zato, ker gre za katero od izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Po skrbnem pregledu dokumenta, ki ga je bilo potrebno preučiti v skladu z določbo drugega odstavka 247. člena ZUP, je Pooblaščenec ugotovil, da ne vsebuje izjem v skladu s 6. členom ZDIJZ in je zato prosto dostopen. Pri preučevanju morebitnih izjem, je Pooblaščenec posebno pozornost namenil osmi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi, ni informacija javnega značaja.
Pooblaščenec najprej ugotavlja, da bi moral organ v konkretnem primeru izkazati, da bi razkritje zahtevane informacije javnega značaja škodovalo izvedbi postopka. Organ lahko zavrne dostop do informacije le, če bi njeno razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do te mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja. Dejstvo je, da se je postopek pred Upravnim sodiščem na podlagi poravnave (pobota) med Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji in Zvezo društev invalidov in oseb z invalidnostjo Slovenije -Invalid, že končal. Ob tem je potrebno še posebej opozoriti, da ZDIJZ določa, da bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka, kar pomeni, da mora postopek še teči. Navedene določbe torej ni možno uporabiti za že zaključene postopke. Prav tako ne gre za dokument, ki bi bil zgolj predmet pravdnega postopka oziroma postopka upravnega spora.
Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ napačno uporabil materialno pravo, na podlagi katerega je odločil, saj se organ pri zavrnitvi prosilčeve zahteve sklicuje na 150. člen ZPP, ki pravi, da imajo stranke v postopku pravico pregledovati in prepisovati spise, v katerih so udeležene. Drugim osebam se ta pregled in prepis posameznih spisov lahko dovoli, vendar le v primeru, če imajo opravičeno korist. Po mnenju organa prosilec te opravičene koristi ni izkazal.
Pooblaščenec ugotavlja, da določbi 150. člena ZPP in ZDIJZ nista v razmerju lex specialis derogat legi generali, ker ne urejata iste pravice. Zgoraj citirana določba ZPP se nanaša na pravico strank v sodnem postopku oz. tistega, ki izkaže opravičeno korist, do pregleda in prepisa spisa v konkretni pravdni zadevi, ZDIJZ pa v 5. členu ureja pravico vsakogar, da dostopa do različnih dokumentov - informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci. Gre za različni pravni podlagi in za urejanje dveh različnih pravic – na eni strani za pravico dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena Ustave RS, na drugi strani za pravico strank oz. drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena Ustave RS. Določba 150. člena ZPP konkretizira ustavno določbo o enakem varstvu pravic, ki obvezuje zakonodajalca, da posamezne sodne in druge pravne postopke uredi tako, da so v posameznem postopku glede varstva pravic vsi v enakem položaju, oziroma, da jim je zagotovljen enak standard pravnega varstva (Odl US V, 201, Up-88/94 z dne 31.05.1996). Nasprotni stranki v postopku morata imeti enake možnosti za uveljavljanje svojih pravic (t.i. načelo kontradiktornosti), torej tudi enake možnosti za vpogled in prepis pravdnega spisa, kar omogoča strankam, da se seznanijo z dejstvi in dokazi, ki jih je predlagala nasprotna stranka oz., ki jih poseduje sodišče (več: Komentar Ustave Republike Slovenije, urednik L. Šturm, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana, 2002, str. 238– 251). Iz navedenega izhaja, da je s 150. členom ZPP varovano načelo kontradiktornosti v pravdnem postopku, ne pa načelo javnosti.
Pooblaščenec v zvezi s tem poudarja, da je dostop do informacij javnega značaja ena od ustavnih pravic in da mora organ o zahtevi odločati po zakonu, ki ureja postopek za uresničevanje te pravice, to je po ZDIJZ. Postopek dostopa do informacij javnega značaja je postopek, v katerem se odloča o upravni zadevi, pravdni postopek pa je sodni postopek, pri čemer gre za dve povsem različni pravni področji. Kot izhaja iz obrazložitve zgoraj, je povsem različen tudi objekt varstva, to je varovana pravica, ki tak postopek terja. Uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja je v postopku odločanja zavezana k uporabi določb ZDIJZ, v skladu s 15. členom ZDIJZ pa je za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, dolžna uporabljati določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ne pa določbe procesnega zakona, v tem primeru ZPP. V postopku dostopa do informacij javnega značaja gre namreč za odločanje o upravni zadevi. Predmet varstva sta dve različni ustavni pravici, ki se medsebojno ne izključujeta. Vprašanje dostopa do informacije javnega značaja je treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej, od primera do primera, pri čemer ni nujno, da bo vsaka informacija javnega značaja tudi prosto dostopna. ZDIJZ v 1. odstavku 6. člena namreč taksativno določa primere, v katerih lahko organ dostop do zahtevane informacije javnega značaja zavrne.
Na podlagi navedenega, Pooblaščenec zaključuje, da bi moral organ v zvezi z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja uporabiti ZDIJZ, pri čemer bi moral v konkretnem primeru presoditi, ali je podana katera od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka. Organ je tako dolžan prosilcu posredovati fotokopijo Zapisnika o poravnavi (pobotu) med Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji in Zvezo društev invalidov in oseb z invalidnostjo Slovenije - Invalid številka U 9/2006-18 z dne 6.6.2006. To je dolžan storiti v roku 15 dni od prejema te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri sodišču. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
Pooblaščenka