Hypo Leasing d.o.o. - Ministrstvo za zdravje
+ -Številka: 021-27/2007/8
Kategorije: Poslovna skrivnost
Datum: 10.08.07
Številka: 021-27/2007/8
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06- uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Hypo Group Alpe Adria, Hypo Leasing d.o.o., Dunajska cesta 117, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo šifra: 3511-5/2006-228 z dne 27.02.2007, Republike Slovenije, Ministrstva za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Organ mora prosilcu v roku petnajstih dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled v cene na enoto in skupne cene posameznih pozicij različnih izdelkov v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika in vseh ostalih ponudnikov, ki so sodelovali v postopku javnega naročila »Dobava in montaža splošne in pisarniške opreme, serijske splošne opreme, splošne medicinske opreme ter specialne medicinske opreme za objekt D in E za dokončanje gradnje in opremljanja objektov D in E Onkološkega inštitut v Ljubljani 1. faza z nakupom na finančni leasing za obdobje sedem let (7)«, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 46/2006, Ob-12413/06 z dne 05.05.2006.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 30.01.2007 naslovil na organ zahtevo, da mu v skladu z ZDIJZ, omogoči vpogled v spisovno in ponudbeno dokumentacijo: Javno naročilo »Dobava in montaža splošne in pisarniške opreme, serijske splošne opreme, splošne medicinske opreme ter specialne medicinske opreme za objekt D in E za dokončanje gradnje in opremljanja objektov D in E Onkološkega inštitut v Ljubljani 1. faza z nakupom na finančni leasing za obdobje sedem let (7)«, ki je bil objavljen v Ur. l. RS št. 46/2006, Ob-12413/06 z dne 05.05.2006. Pri tem je navedel, da je kot ponudnik v postopku oddaje zgoraj citiranega javnega naročila, organ kot naročnika prosil, da mu omogoči neoviran in nemoten vpogled v spis zgoraj citiranega javnega naročila, to je, da mu omogoči vpogled v spisovno dokumentacijo naročnika in v ponudbeno dokumentacijo oziroma ponudbe vseh ostalih ponudnikov, ki so v predmetnem postopku oddali ponudbo.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, šifra: 3511-5/2006-228 z dne 27.02.2007, s katero je zahtevku za vpogled v ponudbeno dokumentacijo ugodil, razen v delu, kjer je prosilec zahteval vpogled v strukturo cene v celotni ponudbeni dokumentaciji vseh ponudnikov. V tem delu je organ prosilcu ugodil delen vpogled tako, da se prikrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od dostopa do informacij javnega značaja na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ uvodoma povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da je dne 30.01.2007 na naslov izbranega ponudnika v postopku javnega naročila poslal dopis št. 3511-5/2006-178 in ga v njem pozval, da poda izjavo, ali po njihovem mnenju obstaja zadržek, ki bi lahko predstavljal razlog za nerazkritje zahtevanih dokumentov. Organ je pri tem izbranega ponudnika opozoril, da morajo na nedvoumen in jasen način opredeliti obseg in vsebino morebitne poslovne skrivnosti in to na posameznih delih dokumentacije jasno označiti. Dopis je poleg izbranemu ponudniku poslal tudi: Lesnini MG oprema s št. 3511-5/2006-180 z dne 30.01.2007, KBM leasing d.o.o. s št. 3511-5/2006-179 z dne 30.01.2007, SKB leasing d.o.o. s št. 3511-5/2006-179 z dne 30.01.2007 in HYPO leasing d.o.o. s št. 3511-5/2006-189 z dne 1.02.2007. Izbrani ponudnik BANK AUSTRIA CREDITANSTALT Leasing d.o.o. je na organ dne 30.01. in 02.02. 2007 naslovil dopis, s katerim je prepovedal vpogled v svojo ponudbeno dokumentacijo, in sicer z vsebino v naslednjem tekstu:
- da je ponudbena dokumentacija v njihovi ponudbi št. 14378/06 CELOTNA MAPA II-rekapitulacija ponudbene cene z izpolnjenim popisom opreme in
- da je zadnjih pet kolon AMORTIZACIJSKEGA NAČRTA v mapi, ki se nanašajo na strukturo cene, ter ročni zapis na zadnji strani amortizacijskega načrta po ponujenih sklopih opredeljen kot ZAUPNI PODATKI.
SKB leasing d.o.o. je na organ dne 01.02.2007 naslovil dopis, v katerem je zahteval, da se organ v pisni obliki opredeli v zvezi z izjavo izbranega ponudnika BANK AUSTRIA CREDITANSTALT Leasing d.o.o. Organ je na to odgovoril z dopisom št. 3511-5/2006-189 z dne 1.02.2007 s spodnjo vsebino:
»Naročnik je po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika odločil, da so zaupni podatki le podatki, ki se nanašajo na cene na enoto in skupne cene posameznih pozicij opreme (Mapa II) in amortizacijski načrt v (Mapa I), saj ti podatki predstavljajo strategijo izbranega ponudnika pri sestavi končne ponudbene cene. Ti podatki pa se smatrajo kot zaupni tudi po praksi Državne revizijske komisije. Glede vseh ostalih podatkov in dokumentacije, ki se nahajajo v Mapi II in se nanašajo na sklope 1, 2 in 3 izbranega ponudnika pa je naročnik odločil, da niso zaupne narave in jih zato ponudniki lahko vpogledajo v delih=sklopih, kjer je izkazan pravni interes (glede na sklope, kamor so se sami prijavili), in sicer za ponudnika:
1. SKB leasing d.o.o. Sklopa 2 in 3
2. KBM leasing d.o.o. Sklop 2
3. LESNINA MG OPREMA d.d. Sklop 1
4. HYPO LEASING d.o.o. Sklopa 1 in 2
Naročnik obvešča ponudnike, da je v delih, kjer ponudniki, ki zahtevajo vpogled, niso izkazali pravnega interesa, njihov predlog zavrnil. Ostali podatki in dokumentacija v MAPI II se namreč nanašajo na posamezne artikle in njihovo konfiguracijo in je iz njih razvidno, ali je izbrani ponudnik ponudil artikel, ki v celoti ustreza vsem zahtevam iz razpisne dokumentacije ali ne. Torej so to podatki, ki dokazujejo, ali izbrani ponudnik izpolnjuje vsa merila in pogoje iz razpisne dokumentacije in jih zato ni mogoče označiti z oznako zaupni podatki.«
KBM leasing d.o.o. je na organ naslovil dopis z dne 05.02.2007, št. 3511-5/2006-200, v katerem je dal pooblastilo svoji predstavnici, da pripravi njihovo dokumentacijo tako, da prekrije dele, ki jih šteje kot poslovno skrivnost, kar je bilo tudi izvršeno.
SKB leasing d.o.o. je organu dne 6.02.2007 poslal dopis št. 3511-5/2006-205, v katerem je navedel, da v njegovi ponudbeni dokumentaciji nima delov označenih kot poslovna skrivnost po Zakonu o gospodarskih družbah.
Lesnina MG oprema d.d. je organu dne 6.02.2007 poslala dopis št. 3511-5/2006-206, v katerem je navedla, da v njeni ponudbeni dokumentaciji ni poslovnih skrivnosti.
HYPO leasing d.o.o. ni naslovil na organ nobenega odgovora.
Ponudniki SKB leasing d.o.o., KBM leasing d.o.o., LESNINA MG OPREMA d.d. in HYPO LEASING d.o.o. so pri organu opravili vpoglede v razpisno in ponudbeno dokumentacijo v skladu s svojimi zahtevki za vpogled, razen v delih, ki so bili prekriti kot poslovna skrivnost.
Uradna oseba, pristojna za posredovanje informacij javnega značaja pri organu, je izvedla postopek, na podlagi ZDIJZ.
Organ je v nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe ugotovil, da zahtevane informacije predstavljajo informacije javnega značaja ter da so v njegovi posesti in pri tem citiral 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Glede dela zahtevanih informacij (tistih, do katerih organ ni omogočil dostopa) pa je organ ugotovil, da predstavljajo poslovno skrivnost in zato sodijo med izjeme v skladu z 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ. Gre za podatke o sestavi oziroma strukturi cene (razpisna dokumentacija korekcije avgust 2006 strani 54 od 71, 55 od 71, 56 od 71 in 58 od 71) in podatke v zvezi z amortizacijskim načrtom (razpisna dokumentacija korekcije avgust 2006 strani 10 od 71 in 71 od 71). Organ meni, da bi bila z vpogledom v celotne ponudbe konkurenčnih ponudnikov razkrita struktura cen, ki je po njegovem mnenju nedvomno zakonito zavarovana. Struktura cene namreč predstavlja konkurenčno prednost ponudnikov na trgu. Škoda, ki bi bila povzročena z razkritjem, se nanaša na izgubo pridobljene konkurenčne prednosti na trgu, kjer ponudniki tekmujejo med seboj. Prosilec bi z vpogledom v dokumentacije konkurenčnih ponudnikov pridobil informacije o strukturi cene ponujenega blaga ter s tem ogrozil sodelovanje konkurentov na javnem naročilu in nastopanje na trgu v prihodnosti. Iz tako pridobljenih informacij bi prosilec pridobil vpogled v strukturo cene, iz katere izhaja podatek, za koliko je posamezni ponudnik uspel znižati nabavno ceno istega blaga pri istem proizvajalcu, kar pa nedvomno predstavlja poslovno skrivnost vsakega ponudnika.
Na podlagi navedenega je organ dovolil delni dostop do zahtevane dokumentacije na ta način, da je izločil (prekril) vse informacije, za katere šteje, da predstavljajo poslovno skrivnost. Organ je ugotovil, da je kot naročnik v skladu s 40. členom ZGD dolžan varovati poslovno skrivnost ponudnikov, ter da mora hkrati po drugi strani vpogled dopustiti za vse tiste dele dokumentacije ponudnikov, ki so ob javnem odpiranju ponudb že bili predstavljeni in na podlagi katerih naročnik ocenjuje in primerja ponudbe ter skladno z merili izbira najugodnejšega ponudnika. Organ je prosilcu na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika omogočil vpogled v vse dele le-te, ki so potrebni za vrednotenje oziroma ocenjevanje ponudb po merilih, določenih v razpisni dokumentaciji za konkretno javno naročilo. ZGD v 39. členu definira poslovno skrivnost po subjektivnem in objektivnem kriteriju. Poslovna skrivnost je namreč lahko vsak podatek (informacija, dejstvo), ki je za določeno podjetje specifičen, zanj pomeni konkurenčno prednost v kakršnem koli pogledu in (hkrati) je (oziroma sme biti) po volji podjetja znan le določenemu krogu ljudi. Kot merilo v okviru merila ekonomsko najugodnejša ponudba je bila v obravnavanem razpisu določena najnižja skupna ponudbena cena in ne posamezne cene po posameznih postavkah, ki po mnenju organa tudi predstavljajo strukturo končne oziroma skupne ponudbene cene. Struktura ponudbene cene po postavkah pa predstavlja podatek, ki nedvomno razkriva konkurenčne prednosti in slabosti določenega ponudnika, kar lahko vsekakor posledično vodi v nezdravo oziroma uničujočo konkurenco, ki v končnem izplenu vodi potencialno v krčenje konkurence na relevantnem trgu oziroma v najhujši obliki tudi lahko v monopol določenega igralca na relevantnem trgu. Zaradi navedenega naročnik (oz. organ) pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika vlagatelju (niti ostalim ponudnikom) ni dopustil vpogleda v strukturo pogodbene cene.
Organ nadaljuje, da se za poslovno skrivnost na podlagi ZGD-ja v skladu s subjektivnim kriterijem štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Medtem ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje podjetja, pa mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna - le tisti podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Organ ugotavlja, da je izbrani ponudnik izrecno s pisnim sklepom družbe BANK AUSTRIA CREDITANSTALT Leasing d.o.o. določene podatke (dobesedno navedene v tekstu zgoraj) označil kot poslovno skrivnost in tako izpolnil subjektivni kriterij po 1. odstavku 39. člena ZGD. Opredelitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju pa je podvržena škodnemu testu. Kot poslovno skrivnost je šteti tudi določena dejstva (podatke), ki jih kot takšne določa sam zakon, to pa so v skladu z zakonom vsi tisti podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. K varovanju slednjih podatkov ZGD-1 zavezuje tako osebe znotraj podjetja kot tudi tretje osebe (torej tudi naročnika-organ), s tem, ko določa odgovornost teh oseb za kršitev, »...če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov«. Odgovornost navedenih oseb za varstvo poslovne skrivnosti je krivdna in se presoja po tem, ali je v konkretnem primeru (upoštevaje spremljajoče okoliščine vsakega posameznega primera) potreba po varstvu določenih podatkov »očitna« - to pa pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu povprečnemu subjektu jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini.
Organ je v obravnavanem primeru podrobno proučil pojem strukture cene v slovenskem pravnem redu in praksi slovenskih državnih institucij. Pri tem je naletel na razlago Državne revizijske komisije, da struktura cene predstavlja:
"... analiza cene je rezultat vseh prednosti, izkušenj, opreme, kadrovske usposobljenosti, organizacije dela in postopkov izvedbe objekta. V analizi cene se odražajo tudi vsa vlaganja v razvojne študije in kadre ter opremo. Je rezultat vseh dosedanjih naporov za razvoj in napredek, ki jih je opravil izbrani ponudnik, zaradi česar je analiza cen akt visoke poslovne tajnosti v smislu drugega odstavka 39. člena ZGD. Čeprav je razumljivo, da se želijo konkurenti seznaniti s poslovnimi skrivnostmi in tehničnimi dosežki konkurence, da bi mogli svojo organizacijo in tehnologijo in s tem kalkulacije prilagoditi ter izboljšati, je potrebno upoštevati, da je v izvajalskih organizacijah vložen velik finančni, kadrovski, tehnični, organizacijski in razvojni napor, ki naj rezultira v inovativnosti pri gradnji in projektiranju javnega naročila in v končni fazi tudi v ustrezni konkurenčni ceni. V strukturi in analizi cene se odražajo tudi vsa vlaganja v razvojne študije in kadre ter opremo... in ki mu omogočajo določeno konkurenčno prednost na relevantnem tržišču. V teku postopka oddaje javnega naročila je struktura oziroma analiza cene lahko predmet obravnave (izključno) naročnika, če so za to izpolnjeni določeni pogoji (53. člen ZJN-1). Nenazadnje velja dodati, da posamezne postavke ponudbenega predračuna z analizami cen praviloma niso predmet ocenjevanja po razpisnih merilih." Organ glede na vse navedeno ugotavlja, da tudi cene po izdelkih, ki jih vsebuje obravnavana ponudba, predstavljajo pojem "strukture cene". Podatki (cene po izdelkih), navedeni v ponudbeni dokumentaciji, kažejo na ponudnikove izkušnje pri pogajanjih z dobavitelji, oziroma njihovo sposobnost in moč pogajanj. In čeprav gre za ločene cene različnih izdelkov po skupnem ceniku in torej zgolj za končne cene velikega števila različnih posameznih izdelkov, ima vsak od posameznih izdelkov svojo ceno in vsaka teh cen tudi svojo strukturo, ki bi bila ostalim ponudnikom razvidna iz zahtevane dokumentacije. Organ zaključuje, da je glede na navedeno odločil, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 14.03.2007 pri organu vložil pritožbo, v kateri uvodoma povzame odločitev organa v izpodbijani odločbi, in sicer, da je organ zahtevi prosilca ugodil, razen v delu, v katerem je prosilec zahteval vpogled v strukturo cene v celotni ponudbeni dokumentaciji vseh ponudnikov.
Prosilec poudarja, da je organ prekril končne cene različnih izdelkov, iz katerih ni razvidna struktura cene oz. konkurenčne prednosti posameznega ponudnika. Posledično ugotavlja, da sta bili s tem kršeni načeli enakopravnosti in transparentnosti po ZJN-1, ki zahtevata, da je ponujena cena v javnem naročilu javna, kar izrecno opredeljuje tudi 4. tč. 1. odst. 74. člena ZJN-1. Prav tako poudarja, da je končna vrednost po sklopih, ki je ob javnem odpiranju ponudb (73. člen ZJN-1) vpisana v zapisnik o odpiranju ponudb, kasneje značaja javnosti ne more izgubiti. Določba 3. odstavka 39. člena ZGD, izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni. Menijo, da je bil prosilcu, kot vlagatelju onemogočen dostop do informacij javnega značaja.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 21.03.2007, štev. 3511-5/2006-237 s prilogami, na podlagi 1. odstavka 245. čl ZPP, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja, je Pooblaščenec v prostorih organa opravil ogled in camera dne 24.04.2007.
Pritožba je utemeljena.
1. Delovno področje organa in pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. odstavku 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Organ brez dvoma sodi med organe, ki so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. čl. informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Organ opravlja naloge na področjih varovanja in krepitve zdravja, zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene dejavnosti, zdravstvene varnosti živil, zdravega prehranjevanja, zdravil in medicinskih pripomočkov ter kemikalij (40. čl. Zakona o državni upravi, Ur. l. RS, št. 113/2005-uradno prečiščeno besedilo). Delovno področje organa je tako razdeljeno na javno zdravstvo, zdravstveno varstvo in zdravstveno ekonomiko. V okviru slednje deluje sektor za investicije in javna naročila.
V obravnavanem primeru je prosilec zahteval dostop do dokumentacije v postopku javnega naročila, ki ga je razpisal organ za Dobavo in montaža splošne in pisarniške opreme, serijske splošne opreme, splošne medicinske opreme ter specialne medicinske opreme za objekta D in E za dokončanje gradnje in opremljanja objektov D in E Onkološkega inštituta v Ljubljani 1. faza z nakupom na finančni leasing za obdobje sedem let (7) in ki je bilo objavljeno v Ur. l. RS št. 46/2006, Ob-12413/06 z dne 05.05.2006. To pomeni, da zahtevana dokumentacija nedvomno sodi v delovno področje organa. Ker organ v izpodbijani odločbi ne zanika obstoja dokumentov, ki jih prosilec zahteva, Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.
2. Ogled in camera na podlagi 11. čl. ZInfP
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in vpogleda v vsebino zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec dne 24.04.2007 v pristojnosti pooblaščene osebe pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. čl. ZInfP. Določilo 11. čl. ZInfP določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesna dejanja v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. čl. ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ogled se je nanašal na dokumente, povezane z informacijami, ki jih je prosilec zahteval.
Na ogledu in camera je Pooblaščenec vpogledal v tisti del razpisne dokumentacije, glede katere je organ prosilcu zavrnil dostop. Po navedbah organa se ta del dokumentacije nanaša na strukturo cene. Pooblaščenec je ugotovil, da so ponudniki sodelovali na javnem razpisu na način, da so morali na vnaprej določenih obrazcih izpolniti vsa prazna mesta, bodisi s tušem, črnilom ali pisalnim strojem, z jasno berljivimi tiskanimi črkami. Obrazec je bil tako sestavljen iz: zap. št., kode, opis predmeta, kos – ta del je že bil napisan oz. izpolnjen s strani organa. Ponudniki pa so morali izpolniti prazne prostore: proizvajalec, tip, katal. št., cena/enota v SIT, cena skupaj v SIT (predstavlja zmnožek cene na enoto s številom kosov, pripomba Pooblaščenca). Dokumenti so se ob ogledu Pooblaščenca še vedno nahajali v obliki »delnega dostopa«, na način, da je bilo prekrito: cena/enota v SIT in cena skupaj v SIT. Slednje je namreč organ štel za strukturo cene, zato je v tem delu prosilcu zavrnil dostop.
Organ je pojasnil, da je postopek oddaje javnega naročila že v celoti zaključen, da izbrani ponudnik dela tudi že izvaja. Organ je še pojasnil, da je bil prosilec seznanjen s ceno po sklopih, ker je bila ta prebrana na javnem odpiranju ponudb, s ceno po posameznih artiklih pa ne. Predmet naročila je bil razdeljen po sklopih:
1. sklop: PISARNIŠKA IN SERIJSKA SPLOŠNA OPREMA;
2. sklop: SPLOŠNA MEDICINSKA OPREMA;
3. sklop: SPECIALNA MEDICINSKA OPREMA.
Pooblaščenec je z vpogledom v predmetno razpisno dokumentacijo ugotovil, da ponudbena dokumentacija Bank Austria Creditanstalt Leasing d.o.o. za vse tri sklope ni označena kot poslovna skrivnost. Prav tako tudi ponudbena dokumentacija KBM leasing d.o.o., ki je podal ponudbo za 2. sklop, Hypo Leasing d.o.o., ki je podal ponudbo za 1. in 2. sklop, SKB leasing d.o.o., ki je podal ponudbo za 2. in 3. sklop, ter Lesnina MG OPREMA d.d., ki je podala ponudbo za 1. sklop, ni označena kot poslovna skrivnost. Na poziv organa, da se vsi ponudniki izjasnijo, kateri del ponudbene dokumentacije, če sploh, predstavlja poslovno skrivnost po ZGD, je Bank Austria Creditanstalt Leasing d.o.o. poslala dva sklepa o zaupnosti podatkov z dne 30.01.2007 in 02.02.2007.
Pooblaščenec je prevzel fotokopijo zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 19.09.2006, št. 3511-5/2006-125, razpisno dokumentacijo, fotokopijo ponudbe Bank Austria Creditanstalt Leasing d.o.o., fotokopijo sklepa o zaupnosti podatkov s strani Bank Austria Creditanstalt Leasing d.o.o., ter ostalo dokumentacijo ostalih ponudnikov, iz katerih izhaja opredelitev ponudnikov glede poslovne skrivnosti in fotokopijo sklepa o oddaji javnega naročila za sklope 1,2,3, z dne 23.01.2007, št. 3511-5/2006-171.
3. Izjema po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ se v izpodbijani odločbi opira na izjemo po 2. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
Po 39. členu ZGD-1 je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega Pooblaščenec še opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Kot je bilo že navedeno v 2. točki te odločbe, je organ prosilcu zavrnil dostop do podatka o ceni posameznega artikla in ceno skupaj, glede na število artiklov, in sicer v vseh treh sklopih iz razloga, ker naj bi le ta predstavljala strukturo cene. Struktura cene pa naj bi predstavljala poslovno skrivnost izbranega ponudnika. Z vidika obstoja izjeme iz 2. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ je torej Pooblaščenec presojal samo končne cene različnih izdelkov po vseh treh sklopih, ki jo organ imenuje za t.i. »strukturo cene«, saj se prosilec pritožuje izključno zaradi zavrnitve dostopa do navedenih cen. Zato je Pooblaščenec ugotavljal, ali cena posameznega artikla v okviru posameznega sklopa javnega naročila, dejansko predstavlja strukturo cene, ki naj bi kot taka predstavljala poslovno skrivnost.
S tem v zvezi Pooblaščenec opozarja na določbe Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 128/2006, v nadaljevanju ZJN-2), saj zahtevani podatek izhaja iz dokumentov, ki jih je organ pridobil v okviru postopka javnega naročila. Ob tem Pooblaščenec opozarja, da se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na Zakon o javnih naročilih (Ur. l. RS, št. 36/2004-uradno prečiščeno besedilo, ZJN-1), ki je prenehal veljati dne 23.12.2006, moral pa bi v postopku odločanja po določbah ZDIJZ uporabljati materialnopravno zakonodajo, ki je veljala v času odločanja prvostopenjskega organa, torej ZJN-2. Za odločanje organa prve stopnje je namreč skladno z načelom zakonitosti delovanja uprave vselej zavezujoč predpis, ki velja v času izdaje odločbe. Izjeme od tega primera lahko v posameznih primerih določi le zakon, npr. v prehodnih zakonskih določbah, ki urejajo pravno situacijo za posamezne že začete postopke, kar pa v obravnavanem primeru ni podano (več o tem glej Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, Inštitut za javno upravo, leto 2004, komentar k 237. čl. ZUP). Pri tem pa je potrebno ločiti postopek odločanja o javnem naročilu, ki je bil objavljen v Ur. l. RS št. 46/2006, Ob-12413/06 z dne 05.05.2006, v katerem se je uporabljal ZJN-1, od postopka odločanja organa glede dostopa do informacij javnega značaja, v okviru katerega bi moral organ uporabljati ZJN-2.
Poleg ZDIJZ tudi ZJN-2 določa načelo transparentnosti porabe javnih sredstev. V 2. odst. 8. čl. ZJN-2 je tako v okviru načela transparentnosti javnega naročanja določeno, da so postopki naročanja po tem zakonu javni, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami javnih naročil glede na vrednost iz 12. čl. tega zakona v Uradnem listu Evropske unije kot tudi na portalu javnih naročil. V 22. čl. ZJN-2 pa je urejeno varstvo podatkov. Med drugim je določeno, da mora naročnik zagotoviti, da so vsi podatki med postopkom oddaje javnega naročila, ki jih kot poslovno skrivnost določi ponudnik v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, poslovna skrivnost. Tajni podatki pa so tisti, ki jih kot tajne določa zakon, ki ureja tajne podatke ali drug zakon. Ne glede na določbo prejšnjega stavka je javni podatek cena iz ponudbe in v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe tisti podatki, ki izkazujejo oceno oziroma uvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Naročnik mora zagotoviti posredovanje, izmenjavo in shranjevanje informacij na tak način, da so varovani celovitost podatkov ter zaupno ravnanje s ponudbami in prijavami za sodelovanje. Pri posredovanju tehničnih specifikacij ponudnikom in kandidatom zaradi izbire dobaviteljev blaga in izvajalcev gradenj in storitev in v zvezi z oddajo naročil lahko naročnik zahteva varovanje tajnih podatkov, ki jim jih daje na razpolago. Naročnik mora imena ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do roka, določenega za odpiranje ponudb. Celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu je javna, v kolikor ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz tega člena. Naročnik mora ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo po sprejemu odločitve o oddaji naročila. Določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, glede vpogleda v dokumentacijo o javnem naročilu v času od odpiranja ponudb do sprejema odločitve o oddaji naročila, ne veljajo. Naročnik mora omogočiti ponudniku, v čigar ponudbo bo izveden vpogled, prisotnost na vpogledu v njegovo ponudbo, in sicer zato, da ima možnost varovati svoje interese.
Omenjeno načelo in 22. čl. določbe ZJN-2 tako zagotavljata javnost, tako splošni, kot tudi posebnim javnostim (npr. na javnem razpisu neuspelim ponudnikom), nadzor nad pravilnostjo dela javnega sektorja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Postopki javnih naročil morajo biti pregledni (transparentni), s tem pa je povezana tudi zahteva po javnosti (publiciteti). Preglednost in javnost postopkov sta določena v javnem interesu in v interesu zainteresiranih ponudnikov. V javnem interesu je namreč, da sta razvidna namen in način porabe javnih sredstev. Vsakdo, ki želi pridobiti javno naročilo, se mora tako podrediti posebnemu načinu sklepanja pravnih poslov. Ponudniki in naročniki se morajo torej že na podlagi samega zakona zavedati, da ne morejo pričakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti v pogodbi, sklenjeni na podlagi postopka javnega naročila.
ZJN-2 zaradi načela transparentnosti zahteva javnost nekaterih dokumentov že neposredno, zato izjema poslovne skrivnosti zanje ob upoštevanju 3. odst. 39. čl. ZGD-1 ne pride v poštev. Tako za poslovno skrivnost nikoli ne more biti označena cena iz ponudbe in v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe tisti podatki, ki izkazujejo oceno oziroma uvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.
V postopku javnega naročila, ki je predmet obravnavanega primera, je bilo kot merilo določeno, da bo javno naročilo oddano ponudniku, ki bo ob izpolnjevanju razpisnih pogojev, ponudil najnižjo ponudbeno ceno za ponujeno opremo po sklopih. Organ je torej najprej ugotovil, kdo izpolnjuje vnaprej opredeljene pogoje, nato pa na podlagi edinega merila, cene, izbral najugodnejšega ponudnika za vsak posamezen sklop.
Navedeno pomeni, da cene po posameznih artiklih, ki so bile vsebovane v sklopih, niso bile merilo in je bil lahko določen artikel dražji ali cenejši, odločilen je bil končni znesek v posameznem sklopu.
Pri tem se zastavlja vprašanje, ali takšna cena posameznega artikla dejansko predstavlja strukturo cene v smislu, kot jo razlaga organ oz. državna revizijska komisija, na katero se organ sklicuje. Organ je tako navedel, da iz cene posameznega artikla izhaja podatek, za koliko je posamezni ponudnik uspel znižati nabavno ceno istega blaga pri istem proizvajalcu, kar po oceni organa nedvomno predstavlja poslovno skrivnost vsakega ponudnika, zato vsaka posamezna cena po posameznih postavkah predstavlja strukturo skupne ponudbene cene.
S takšnim stališčem organa se Pooblaščenec ne strinja. Cena posameznega artikla predstavlja končno ceno za posamezen artikel in iz takšne končne cene ni razvidna ponudnikova izkušnja pri pogajanjih. Iz končne cene namreč ni mogoče ugotoviti, kakšna je nabavna vrednost artikla, dosežen rabat (odbitek, popust - terminološki slovar), niti višina ponudnikove marže (pribitek, razlika med nabavno in prodajno ceno blaga, kot izhaja iz terminološkega slovarja, op. Pooblaščenca). Če bi bila v ponudbi cena za posamezen artikel tako razdelana, bi dejansko lahko govorili o strukturi cene, nikakor pa o strukturi cene ni mogoče govoriti zgolj pri enem podatku, to je pri končni ceni. Če bi sprejeli stališče organa glede strukture cene, bi vse cene, označene na posameznem prodajnem artiklu v maloprodajnih trgovinah morali označiti kot strukture cene. Vendar temu ni tako, saj sama cena posameznega artikla dejansko ne pove ničesar, ker se brez kakršnega koli drugega podatka ne more vedeti oz. izračunati ničesar oziroma se ne da ugotoviti konkurenčnih prednosti. Lahko se samo ugiba, špekulira, ne more pa se dejansko ugotoviti, kako uspešen je bil ponudnik pri pogajanjih pri dobavitelju oz. kakšen pribitek k posameznemu artiklu je sam določil.
Pooblaščenec si tako razlaga tudi razlago Državne revizijske komisije, ki govori o analizi cene posameznega artikla, ki je odraz uspešnosti posameznega ponudnika. Končna cena za posamezen artikel bi morala biti razdelana, kar pa v obravnavanem primeru ni bilo. V razpisni dokumentaciji je bilo med navodili ponudnikom za izdelavo ponudbe in razpisnimi pogoji ter merili, v 14. točki navedeno, da bo v primeru, če bo za predmetno javno naročilo ponudnik ponudil neobičajno nizke cene, naročnik v skladu s 53. členom ZJN-1 od ponudnika zahteval podrobno pisno obrazložitev vseh postavk ponudbe, vključno s strukturo ponudbene cene. V obravnavanem primeru, kot izhaja iz dokumentacije, ni prišlo do te situacije. Hkrati pa takšno navodilo pomeni še en dokaz, da tisti podatki, ki jih je organ zahteval v osnovnih navodilih, niso predstavljali strukture cene.
Pooblaščenec tako ugotavlja, da dejstva obravnavanega primera ne dopuščajo zaključka, da cene po izdelkih, ki jih vsebujejo obravnavane ponudbe, predstavljajo pojem "strukture cene". Podatki (cene po izdelkih), navedeni v ponudbeni dokumentaciji, namreč očitno ne kažejo na ponudnikove izkušnje, opremo, kadrovsko usposobljenost, organizacijo dela ali postopke izvedbe. Prav tako ne razkrivajo rezultatov razvoja in napredka posameznega ponudnika. V njih se tudi ne odražajo inovativnost, vlaganja v razvojne študije ter kadre. V navedenem primeru gre zgolj za ločene cene različnih izdelkov po skupnem ceniku in ne za strukturo cene. Gre torej zgolj za končne cene velikega števila različnih posameznih izdelkov, od katerih ima vsaka cena sicer gotovo tudi svojo strukturo oz. analizo, vendar slednje v ponudbeni dokumentaciji ni najti.
Ker sta izbrani ponudnik Bank Austria Creditanstalt Leasing d.o.o. za vse tri sklope in KBM leasing d.o.o. za drugi sklop, označila končne cene posameznih artiklov za poslovno skrivnost, se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarja z vprašanjem, ali v danem primeru cena posameznega artikla dejansko predstavlja poslovno skrivnost. Ostali ponudniki se niso sklicevali na poslovno skrivnost.
Kot je bilo navedeno že zgoraj, lahko družba na podlagi 1. odst. 39. čl. ZGD s pisnim sklepom določi, katere podatke šteje za poslovno skrivnost. Pooblaščenec je na in camera ogledu ugotovil, da ponudbena dokumentacija v nobenem delu ni bila označena kot poslovna skrivnost, niti ni bil dokumentaciji priložen sklep o določitvi poslovne skrivnosti. Bank Austria Creditanstalt Leasing d.o.o. in KBM leasing d.o.o. sta to storila šele po pozivu organa, torej po tem, ko je prosilec vložil zahtevo. Bank Austria Creditanstalt Leasing d.o.o. je izdala sklep o zaupnosti podatkov št. 1/07 z dne 30.01.2007 in št. 2/07 z dne 02.02.2007, s katerim je kot poslovno skrivnost označila zadnjih pet kolon amortizacijskega načrta v mapi I, ki se po njihovem mnenju nanaša na strukturo cene, ter ročni zapis na zadnji strani amortizacijskega načrta po ponujenih sklopih v njihovi ponudbi ter celotno mapo II – rekapitulacija ponudbene cene z izpolnjenim popisom opreme. KBM leasing d.o.o. pa ni izdala nobenega sklepa, temveč je pooblastila določeno osebo, da njihovo ponudbeno dokumentacijo pripravi za vpogled, na način, da so določene podatke prekrili.
Bistvo subjektivnega kriterija po 1. odst. 39. čl. ZGD je, da je določitev poslovne skrivnosti prepuščena družbi, z izjemo iz 3. odst. 39. čl. ZGD. Podani morajo biti trije kriteriji: pisna odredba, z njo morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovat, ter tretja, ki velja za vse normativne akte, odredba ne sme veljati za nazaj. To pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala (komentar ZGD-1 k 1. odst. 39. čl.). V primeru Bank Austria Creditanstalt Leasing d.o.o. je bil sklep izdan za nazaj, torej takrat, ko je prosilec zaprosil za podatke, zato po oceni Pooblaščenca niso izpolnjeni pogoji po 1. odst. 139. čl. ZGD. Dejansko se pokrivata datum vložitve zahteve po ZDIJZ z datumom izdaje navedenega sklepa št. 1/07. Ker je institut poslovne skrivnosti namenjen prav temu, da se zavaruje konkurenčno prednost podjetja, je povsem nelogično oz. v nasprotju s tem institutom, če določen podatek v času svojega nastanka ni označen kot poslovna skrivnost in je torej dostopen širšemu krogu, potem pa se ta isti podatek kasneje označi kot poslovna skrivnost. Glavna značilnost oz. bistvena sestavina poslovne skrivnosti je prav v tem, da je znana samo določenemu, omejenemu krogu ljudi od začetka nastanka in le takrat lahko te podatke označimo kot poslovna skrivnost. Prav tako niso izpolnjeni navedeni pogoji iz 1. odst. 39. čl. ZGD pri KBM leasing d.o.o., ki niti ni izdala nobenega pisnega sklepa.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da informacij, ki so predmet zahteve, ni mogoče šteti za poslovne skrivnosti v skladu s 1. odstavkom 39. čl. ZGD, saj dokumenti ne izpolnjujejo subjektivnega kriterija.
Kljub navedenemu pa je Pooblaščenec na podlagi 2. odst. 247. čl. ZUP, ki mu ob odločanju o pritožbi po uradni dolžnosti izpodbijane odločbe med drugim nalaga preizkus, ali je bil prekršen materialni zakon, moral ugotoviti, ali dokumenti prestanejo škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa II. odst. 39. člena ZGD (po objektivnem kriteriju). Predmet poslovne skrivnosti so lahko samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 in 195).
Po temeljitem pregledu zahtevanih dokumentov Pooblaščenec ugotavlja, da končne cene različnih izdelkov po vseh treh sklopih, ki so navedene v ponudbeni dokumentaciji, ne morejo vplivati na tržni položaj Bank Austria Creditanstalt Leasing d.o.o. in KBM leasing d.o.o. Kot je bilo ugotovljeno že zgoraj, končne cene posameznih artiklov ne ustrezajo pojmu "strukture cene" javnega naročila, dostop do končnih cen artiklov, ki so navedeni v ponudbeni dokumentaciji pa nikakor ne more vplivati oz. škodovati konkurenčnemu položaju podjetja. Zaradi navedenega, po mnenju Pooblaščenca, tudi posamezne končne cene artiklov, ki same po sebi ne razkrijejo ničesar, ne morejo podjetjema povzročiti občutne škode, če zanje izvejo nepooblaščene osebe. Podatek, za kakšno ceno posamezno podjetje prodaja artikel, ne more predstavljati poslovne skrivnosti, ampak lahko pripelje le do zaključka, ali je cena visoka ali nizka, kar pa z institutom poslovne skrivnosti, s katerim se varujejo podatki, ki vplivajo na konkurenčni položaj podjetja, ni povezano. Če namreč želi neko podjetje delovati na trgu oz. prodajati artikle na trgu, mora zanj določiti tudi ceno in jo posredovati kupcu. Morebitnega dejstva, da se cena istega artikla razlikuje, glede na ponudnika ali pa glede načina prodaje (v okviru ponudbe za javno naročilo, ali v trgovini, itd.), pa ne moremo šteti za poslovno skrivnost, temveč le za poslovne odločitve podjetja, ki želi uspešno delovati na trgu.
Zaradi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da z razkritjem informacij, ki so predmet pritožbe oz. zahteve, podjetjema Bank Austria Creditanstalt Leasing d.o.o. in KBM leasing d.o.o. nikakor ne bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, zato podatki v zahtevanem dokumentu ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti niti v smislu 2. odst. 39. čl. ZGD.
Iz zgoraj navedenih razlogov Pooblaščenec ugotavlja, da ni podana izjema iz 2. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, kar pomeni, da je organ v izpodbijani odločbi napačno uporabil materialno pravo. Pooblaščenec je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, da je zahtevi prosilca ugodil.
Organ mora prosilcu omogočiti vpogled v cene na enoto in skupne cene posameznih pozicij različnih izdelkov v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika in vseh ostalih ponudnikov, ki so sodelovali v postopku javnega naročila »Dobava in montaža splošne in pisarniške opreme, serijske splošne opreme, splošne medicinske opreme ter specialne medicinske opreme za objekt D in E za dokončanje gradnje in opremljanja objektov D in E Onkološkega inštitut v Ljubljani 1. faza z nakupom na finančni leasing za obdobje sedem let (7)«, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Tožbo se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka