Moja naložba d.d. - Kapitalska družba d.d.
+ -Številka: 021-24/2007/18
Kategorije: Ali je organ zavezanec, Poslovna skrivnost
Datum: 20.3.2007
Številka: 021-24/2007
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, ZInfP), 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odst. 255. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS št. 24/06– uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Moje naložbe pokojninske družbe d.d., Vita Kraigherja 5/VI, 2000 Maribor, ki jo zastopa predsednik uprave Lojze Grobelnik (v nadaljevanju prosilec) z dne 01.12.2006, zoper molk Kapitalske družbe d.d., Dunajska 119, Ljubljana, ki jo zastopa pooblaščenec odvetnik Daniel Planinšec, Vošnjakova 29, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), izdaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožbi zaradi molka organa se ugodi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku 3 (treh) dni od pravnomočnosti te odločbe v elektronski obliki posredovati datoteko REGZAV.ZIP - seznam delodajalcev, ki ga je organ v letu 2000 prejel od Zavoda RS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
3. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
O B R A Z L O Ž I T E V :
Prosilec je dne 02.10.2006 na organ naslovil zahtevo, v kateri je zahteval posredovanje seznama delodajalcev in števila vključenih zaposlenih pri posameznem delodajalcu, za katere velja obvezna vključitev v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje in ki so vključena v zavarovanje v Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ). Prosilec je v zahtevi navedel, da želi seznanitev s seznamom po elektronski pošti.
Na zahtevo prosilca je organ odgovoril z dopisom z dne 23.10.2006, v katerem je navedel, da se je kot upravljavec Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja obrnil na nadzorni organ – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, od katerega je dobil stališče, da posredovanje zahtevanih podatkov prosilcu ni mogoče. V skladu s tem je prosilca obvestil, da mu zahtevanih podatkov ne more posredovati.
Na navedeni odgovor organa je prosilec dne 22.11.2006 pri Pooblaščencu vložil pritožbo, ki jo je Pooblaščenec obravnaval kot pritožbo zoper molk organa. V njej prosilec navaja, da lahko, v skladu s 1. odstavkom 291. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ), obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje izvaja tudi pokojninska družba, ustanovljena s ZPIZ-1-UPB4, ki pridobi soglasje Vlade Republike Slovenije. K prošnji za izdajo soglasja je potrebno priložiti tudi pisno soglasje delodajalcev, ki bodo plačevali prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje za najmanj 5000 zavarovancev (tretja alineja 3. odst. 291. čl. ZPIZ-1-UPB4). Prosilec pri tem pojasnjuje, da je ustanovljen kot pokojninska družba, v skladu s 337. čl. ZPIZ-1-UPB4, pri čemer opravlja dejavnost prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jo želi razširiti še na obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. V postopku priprav je prosilec od organa želel pridobiti seznam delodajalcev oz. zavezancev za plačilo prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje po 281. čl. ZPIZ-1-UPB4. Za pridobitev soglasja Vlade RS je namreč potrebno predložiti pisna soglasja delodajalcev, ki bodo plačevali prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, kdo pa so delodajalci oz. zavezanci za plačevanje teh prispevkov, pa je lahko razvidno le iz seznama, ki ga ima organ. Po mnenju prosilca mu organ zahtevanega seznama ne želi posredovati, ker šteje prosilca za konkurenčno družbo na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja. Kljub temu pa je po prepričanju prosilca tak seznam javen in ne more biti pravnih zadržkov, da ga ne bi smel pridobiti. V nasprotnem primeru je pokojninski družbi onemogočeno izvajanje dejavnosti, za katero ima pravno podlago v zakonu.
Pooblaščenec je pritožbo prosilca z dne 21.11.2006 zavrgel s sklepom št. 0900-324/2006/2 z dne 23.11.2006. V skladu s 23. členom ZDIJZ mora namreč organ o zahtevi prosilca odločiti najkasneje v 20 delovnih dneh od prejema popolne zahteve. V konkretnem primeru pa rok organa za odločitev o zahtevi prosilca na dan, ko je ta vložil pritožbo zoper molk organa, še ni potekel, zato je Pooblaščenec njegovo pritožbo zavrgel.
Dne 04.12.2006 je Pooblaščenec prejel ponovno pritožbo prosilca zaradi molka organa. Pri tem prosilec navaja, da se v celoti sklicuje na vso že predloženo dokumentacijo.
Pooblaščenec je na podlagi 1. odst. 255. čl. ZUP z dopisom št. 0900-324/2006/8 z dne 04.01.2007 organ pozval, naj mu sporoči razloge za zamudo.
Pooblaščenec je dne 11.01.2007 prejel odgovor organa, v katerem je ta navedel argumente o tem, da meni, da ni zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Po njegovem mnenju je zmotno uvrščen v katalog zavezancev po ZDIJZ na spletni strani ministrstva, pristojnega za javno upravo in v zvezi s tem že poteka postopek izbrisa iz navedenega kataloga. Organ obenem navaja, da je v zvezi s tem začel tudi upravni spor zoper odločbo Pooblaščenca št. 021-79/2005. Ker o navedeni tožbi še ni bilo odločeno, organ predlaga, da Pooblaščenec postopek prekine do pravnomočne odločitve glede odločbe št. 021-79/2005. Organ se obenem sklicuje na dejstvo, da bi s posredovanjem zahtevanih podatkov, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost, utrpel veliko gmotno škodo. Po ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Po mnenju organa je informacija javnega značaja lahko zgolj morebitni seznam subjektov – delodajalcev, ki so vključili delavce v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ne pa tudi podatki o številu zavarovanih delavcev posameznega delodajalca. Organ meni, da je število zavarovancev, vključenih v sistem obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, poslovna skrivnost, pri kateri javni interes po razkritju ne prevlada, obenem pa prosilec sploh ne izkazuje javnega interesa, temveč zgolj svoj lasten, podjetniški interes.
Pooblaščenec je predlog organa glede prekinitve postopka z dopisom št. 0900-324/2006/10 z dne 22.01.2007 zavrnil in sicer iz razloga, ker ne gre za obstoj predhodnega (prejudicialnega) vprašanja. V konkretnem primeru ni podane pravne podlage, ki bi omogočala prekinitev postopka zaradi spornosti vprašanja, ali je organ zavezanec po 1. čl. ZDIJZ. To vprašanje namreč v pritožbenem postopku dostopa do informacij javnega značaja ni predhodno, ampak ključno, matično vprašanje, ki ni v pristojnosti drugega organa, ampak o njem, v okviru pritožbenega postopka v zvezi z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, odloča Pooblaščenec.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije obstajajo, je Pooblaščenec pri organu dne 09.02.2007 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera omogočil vpogled v informacijski sistem, v katerem vodi evidenco dodatnih pokojninskih zavarovanj (seznam delodajalcev), in sicer po naslednjih kategorijah:
- delodajalec,
- davčna številka delodajalca,
- sedež,
- številka pogodbe, sklenjena med delodajalcem in organom,
- datum sklenitve pogodbe, datum prispetja, datum začetka veljave,
- status pogodbe (aktiven, ali plačuje, ..),
- datum statusa.
Organ je pri tem povedal, da vodi skupno število članov v skladu (število posameznih fizičnih oseb), vendar ne razvrščenih po posameznih delodajalcih. Pridobitev teh podatkov iz informacijskega sistema v obliki, ki jo zahteva prosilec, po mnenju organa tudi ni mogoča brez nadgraditve informacijskega sistema. V zvezi s seznamom delodajalcev, ki naj bi ga organ v času ustanovitve prejel od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, je organ pojasnil, da je dobil seznam delovnih mest, ki je tudi že javno dostopen. Po vedenju odgovorne osebe organa od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje niso prejeli seznama delodajalcev, se je pa odgovorna oseba zavezala, da bo to dejstvo še dodatno preverila in sporočila Pooblaščencu.
V zvezi s tem je Pooblaščenec na organ dne 09.03.2007 naslovil dopis št. 0900-324/2006/19, v katerem ga je pozval, naj mu najkasneje v roku 8 dni sporoči, kakšne so njegove ugotovitve v zvezi z obstojem originalnega seznama delodajalcev, ki naj bi ga organ prejel od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v letu 2000.
Organ se je na poziv Pooblaščenca odzval z dopisom z dne 21.03.2007, v katerem je Pooblaščencu pojasnil, da mu je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v skladu z 2. odst. 449. čl. ZPIZ-1, kot upravljavcu sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, posredoval podatke za vzpostavitev evidence za izvajanje obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, in sicer je organ prejel podatke o zavarovancih, le posredno pa tudi podatke o delodajalcih kot zavezancih za plačilo premije. Organ pri tem navaja, da seznama delodajalcev kot takšnega ni nikoli prejel. Pri tem organ pojasnjuje, da je v času priprav na izvajanje obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja od zavoda prejel zgoraj navedene podatke v elektronski obliki in da se ti podatki nahajajo v njegovem arhivu.
Pooblaščenec je organ, z dopisom št. 021-24/2007/16 z dne 22.03.2007 pozval, naj mu, na podlagi 1. odst. 10. čl. ZInfP, najkasneje v roku 3 dni predloži elektronski seznam delodajalcev, ki ga je, kot izhaja iz njegovega dopisa z dne 21.03.2007, v letu 2000 prejel od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Organ je na dopis Pooblaščenca odgovoril dne 29.03.2007, in sicer mu je posredoval zgoščenko s podatki, ki jih je prejel od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in so bili kreirani na dan 08.12.2000, nahajajo pa se v obliki dveh datotek:
- REGZAV.ZIP – seznam delodajalcev, iz katerega izhajata naziv in naslov delodajalca,
- KDL2000.ZIP – seznam zaposlenih, iz katerega izhajata ime in priimek posameznega zaposlenega (fizične osebe) ter njegov naslov.
Pritožba je utemeljena.
1. Organ kot zavezanec za dostop do informacij javnega značaja
Ker organ zanika status zavezanca, je Pooblaščenec najprej ugotavljal, ali je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja. Krog zavezanih organov za dostop do informacij javnega značaja je določen v 1. odst. 1. čl. ZDIJZ, po katerem ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
1.1. Informativni katalog organov zavezancev iz 3. odstavka 1. člena ZDIJZ
Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je katalog organov zavezancev za dostop do informacij javnega značaja, ki ga na podlagi 3. odstavka 1. člena ZDIJZ na svetovnem spletu objavi in redno osvežuje MJU na podlagi podatkov iz Poslovnega registra Republike Slovenije, zgolj informativne narave.
Navedeno pomeni, da vpisi v katalog niso konstitutivne narave, zato je tudi predlog organa, da ga pristojno ministrstvo (to je ministrstvo za javno upravo) izbriše iz kataloga, pravno povsem irelevanten, saj tako kot sam vpis, tudi izbris organa nima nobenih pravnih posledic. Ker je katalog zgolj informativnega značaja, torej nima narave pravnega akta. Organizacija ali druga oseba, ki ni bila uvrščena v katalog, je prav tako zavezanec po zakonu, če sodi v eno od opisanih kategorij. (več Komentar zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo, Ljubljana 2005, str. 66).
Ker navedeni katalog organov nima zavezujoče, temveč (zgolj) informativno naravo, se tudi posamezen organ ne more sklicevati na dejstvo, da v katalogu ni izrecno predviden kot zavezanec. Če gre za subjekt iz 1. člena ZDIJZ, je zavezan postopati po določilih ZDIJZ ne glede na to, ali je zajet v katalog ali ne.
1.2. Organ kot pravna oseba javnega prava, ustanovljena z zakonom
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ pravna oseba javnega prava in zato nedvomno je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja. Kljub temu, da organ sredstva pridobiva iz različnih virov in da pri njegovem delu in poslovanju ne gre za porabo proračunskih sredstev, iz tega ni mogoče zaključiti, da organ že zaradi tega razloga ni zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po določilih ZDIJZ.
Pooblaščenec pa v nadaljevanju svojo ugotovitev, da organ je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja predvsem zato, ker je bil z zakonom določen prenos državnega premoženja na organ, opira še na vrsto drugih pravnih predpisov:
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1) v 243. členu določa, da je organ (sklad, op. Pooblaščenca) pravna oseba, ki je ustanovljena za opravljanje dejavnosti po tem zakonu. Organ je delniška družba, zanj pa se uporabljajo določbe ZGD o delniški družbi, če ni s tem ali drugim zakonom drugače določeno. Edini ustanovitelj organa je Republika Slovenija.
244. člen ZPIZ-1 določa obseg dejavnosti organa in sicer upravljanje in razpolaganje z vrednostnimi papirji in drugimi sredstvi, pridobljenimi v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij, upravljanje Prvega pokojninskega sklada v skladu z zakonom, ki ureja Prvi pokojninski sklad, upravljanje sklada obveznega dodatnega zavarovanja v skladu s tem zakonom ter upravljanje vzajemnih pokojninskih skladov po tem zakonu. Po določilu 245. člena ZPIZ-1 so prihodki organa obresti, dividende in drugi prihodki, ki izvirajo iz naložb ter poslovanja organa. Iz določila 246. člen ZPIZ-1 obenem izhaja, da so z zakonom določeni tudi organi obravnavane pravne osebe (torej organa, op. Pooblaščenca), njihova številčnost in imenovanje. Organi obravnavane pravne osebe so skupščina, nadzorni svet in uprava, pri čemer skupščino in nadzorni svet imenuje Vlada Republike Slovenije, predsednika in člane uprave pa skupščina.
1.3. Status organa kot pravne osebe javnega prava v pravni teoriji
Zakon (ZPIZ-1) torej zgolj določa, da je organ (v času ustanovitve še ''sklad'', torej pred preimenovanjem v ''družbo'', op. Pooblaščenca) pravna oseba in sicer delniška družba, ne opredeli pa, ali gre za pravno osebo javnega ali zasebnega prava. Status organa je zato potrebno presojati na podlagi kriterijev, ki so v pravni teoriji odločilni za posamezno vrsto pravne osebe. Te kriterije je razvila pravna doktrina javne uprave in se uporabljajo za presojo, ali gre za osebo javnega ali zasebnega prava.
Pravne osebe zasebnega prava so ustanovljene z zasebnopravnim aktom, to je pogodba, v nekaterih primerih tudi statut, medtem ko je za pravne osebe javnega prava glavni element opredelitve ustanovitveni akt, in sicer zakon ali drug oblastni akt. Pri slednjih so za presojo pomembni še drugi pomožni kriteriji, od izvajanja javnih pooblastil in javnih nalog, obveznega obstoja, vpliva države na upravljane in podobno. Pri tem je potrebno vse kriterije obravnavati kot celoto, saj samo en kriterij ne da popolnega odgovora. Ustanovitveni akt je praviloma odločilen za uvrstitev pravne osebe med javnopravne. V zvezi z ustanovitvenim aktom se pogosto navaja tudi obvezen obstoj, ki praviloma izhaja iz zakona. Ker teorija med opredelilnimi kriteriji navaja tudi izvajanje javnih pooblastil, velja poudariti, da samo izvajanje javnih pooblastil ne more biti odločilni kriterij za umestitev določene pravne osebe med pravne osebe javnega prava, saj lahko javno pooblastilo dobijo tudi pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe. (Več o tem prof. dr. Verica Trstenjak: Pravne osebe, GV založba, 2003 , str. 100 -110).
Ustanovitev pravne osebe javnega prava ne temelji na načelu zasebne avtonomije, kar je značilno za zasebno pravo. Ustanovitev, kot že navedeno, temelji na posebnem oblastnem aktu, ob upoštevanju t.i. modelnega zakona ter obstoječih pravnih oblik. Država lahko z oblastnim aktom vedno ustanovi posebno obliko javnega prava in ji določi status sui generis. (več o tem knjiga Pravne osebe, prof. dr. Verice Trstenjak, str. 104-105).
1.4. Pravnoorganizacijska oblika organa
Glede na zgoraj navedeno so pravno irelevantne navedbe organa, da je zgolj zaradi svoje pravnoorganizacijske oblike delniške družbe pravna oseba zasebnega prava.
Organ je bil ustanovljen z zakonom in sicer z ZPIZ-1 in imel v času ustanovitve (leta 1996) v firmi navedeno besedo »sklad«: Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d. Ta firma je bila kasneje sicer spremenjena na podlagi 3. odstavka 60. člena Zakona o javnih skladih (Uradni list RS št. 22/2000, v nadaljevanju ZJS), ki je določil, da se navedeno firmo spremeni v »Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja«. ZJS je namreč v določilu 1. odstavka 60. člena uveljavil ureditev, po kateri pravne osebe, ki niso organizirane in ne delujejo v skladu z določili ZJS, ne smejo imeti v imenu svoje firme besedice ''sklad''.
Pooblaščenec ugotavlja, da organ res ni organiziran kot javni sklad, vendar to še ne pomeni, da ni pravna oseba javnega prava. Javni sklad je namreč samo ena od možnih statusnih oblik, v katero se pravna oseba javnega prava lahko organizira. ZDIJZ zato v 1. členu med zavezanci za dajanje informacij javnega značaja našteva poleg javnih skladov še nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb, državne organe, organe lokalnih skupnosti, javne agencije in druge osebe javnega prava.
1.5. Pomen države kot edinega delničarja organa
Pooblaščenec glede na vse navedeno ugotavlja, da je nedvomno izkazan obstoj krovnega, konstitutivnega pogoja za uvrstitev organa med pravne osebe javnega prava, ker je ustanovitveni akt organa zakon. Poleg tega pa obstaja tudi nekaj pomožnih kriterijev in sicer obvezni pogoj in vpliv države na upravljanje, kot bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju. Bistveno torej je, da obstaja krovni element, poleg njega pa vsaj en pomožni kriterij, kar je v konkretnem primeru izkazano.
Krovni element za uvrstitev organa med osebe javnega prava se kaže v tem, da pri organu ne gre in ne more iti za uresničevanje zasebnih interesov družbe oziroma družbenikov, kot tudi ne za prostovoljno povezovanje (družbenikov) v neko statusno obliko. Organ je namreč, kot že navedeno, ustanovljen z javnopravnim aktom, z zakonom in to z namenom izvrševanja z zakonom določene dejavnosti, pri čemer je glede na določbe ZPIZ-1 obstoj organa obvezen. Organ je pravna oseba javnega prava, ker je ustanovljen po volji države in ker so njegove pristojnosti, organizacija ter območje delovanja določeni z zakonom. Tak namen države potrjuje tudi dejstvo, da je organ ustanovila z zakonom, kar pomeni, da je podan odločilni kriterij za uvrstitev organa med pravne osebe javnega prava, saj ZPIZ-1 določa ustanovitev, pristojnosti, pravice in obveznosti organa, kot tudi njegovo organiziranost.
Izkazani so tudi številni pomožni kriteriji. Eden od njih je vpliv države na upravljanje.
Da gre pri organu za izrazito javnopravno sfero in nikakor ne za pravno osebo zasebnega prava, kažejo tudi določbe ZPIZ-1 o posebnem položaju treh organov upravljanja, pri čemer skupščino in nadzorni svet imenuje Vlada Republike Slovenije, predsednika in člane uprave pa skupščina, torej Vlada Republike Slovenije posredno.
Da gre v konkretnem primeru za izrazito javnopravno in nikakor ne zasebnopravno sfero organa, izhaja tudi iz zakonitih pristojnosti Vlade, kot zakonite zastopnice Republike Slovenije (7. člen ZVRS), ki je edina ustanoviteljica organa. Vlada je namreč po določilih ZVRS pristojna in odgovorna za politiko države in za razmere na vseh področjih iz pristojnosti države (4. člen), kar a contrario pomeni, da nima pristojnosti za urejanje razmer na področjih zasebnopravne sfere oziroma konkretneje v pravnih osebah zasebnega prava. Po določilu 6. člena ZVRS namreč Vlada izvršuje pravice in dolžnosti, ki pripadajo Republiki Sloveniji kot ustanoviteljici zavodov, gospodarskih družb in drugih organizacij. Navedeno torej pomeni, da statusno-pravna oblika gospodarske družbe (konkretno d.d.) ne pomeni nujno zasebno–pravne sfere in torej pravne osebe zasebnega prava, pač pa pomeni le uporabo ene od možnih pravno-organizacijskih oblik. V konkretnem primeru je država edini ustanovitelj organa kot delniške družbe in prav zato je organ pravna oseba javnega prava.
Nenazadnje je pomembna tudi ugotovitev, da premoženje države, kamor seveda sodijo tudi njene kapitalske naložbe, nikakor ne more predstavljati zasebne sfere. Slednje je nedvomno izhajalo iz določil Zakona o javnih financah (Uradni list RS 79/99 s spremembami, v nadaljevanju ZJF), ki je poleg urejanja samega državnega proračuna, v VI. poglavju urejal tudi upravljanje s premoženjem države. ZJF je tako v členih od 80.a urejal prodajo državnega finančnega in stvarnega premoženja, ti členi pa so se uporabljali tudi za prodajo kapitalskih naložb, ki jih ima pravna oseba, v kateri ima država večinsko kapitalsko naložbo v drugih gospodarskih družbah (dne 9.3.2007 je bil sicer sprejet Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin, Ur. l. RS; št. 14/2007, po katerem prenehajo veljati 25., 78, 79., prvi odstavek 80.e in 80.i člen ter 1., 13., 13.a, 67.a, 80.a, 80.b, 80.c, 80.č, 80.d, 80.f, 80.g, 80.h in 107.člen v delu, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, vendar se ta zakon začne uporabljati 3.9.2007, tako da v obravnavanem primeru ta sprememba ne vpliva na presojo).
1.6. Namen ustanovitve organa po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij
Javnopravni položaj organa in obenem splošni javni interes po dobrem poslovanju organa izhajata tudi iz razumevanja specifične družbene ureditve v Republiki Sloveniji pred osamosvojitvijo leta 1991 in zato iz samega namena ustanovitve organa, posredno določenega v Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS št. 55/92 s spremembami, v nadaljevanju ZLPP). Organ je v postopku lastninjenja družbenih podjetij v t.i. obdobju tranzicije odigral pomembno vlogo, saj je del nenominiranega družbenega kapitala s prenosom na organ dobil znanega lastnika.
Iz 1. člena ZLPP izhaja, da se s tem zakonom ureja lastninsko preoblikovanje podjetij z družbenim kapitalom v podjetja z znanimi lastniki. Po določilu 3. člena ZLPP so bila podjetja z družbenim kapitalom podjetja v družbeni lastnini, v mešani lastnini, sestavljene oblike podjetij, če imajo med viri sredstev v bilanci stanja družbeni kapital, kot tudi organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so sicer opravljale gospodarsko dejavnost, a se tedaj še niso organizirale kot podjetja. Družbeni kapital pa so predstavljale tudi trajne vloge ter navadne in prednostne delnice ali deleži, ki niso pripadali nobeni pravni ali fizični osebi. Definicija ''lastninskega preoblikovanja podjetja'' izhaja iz 17. člena ZLPP in pomeni spremembo podjetja z družbenim kapitalom v podjetje z znanimi lastniki na celotnem trajnem kapitalu preoblikovanega podjetja.
Za razumevanje položaja organa pa je ključna določba 22. člena ZLPP, po kateri je družbeno podjetje za družbeni kapital izdalo navadne delnice in z njimi preneslo 10% družbenega kapitala na organ. Organ je s to transakcijo po določilu 40. člena ZLPP pridobil 10% vrednosti vsakega posameznega podjetja v delnicah ali kupnini. Navedeno pomeni, da je bilo na organ neodplačno preneseno veliko premoženje, konkretno lastniški deleži več kot tisoč podjetij v Republiki Sloveniji, ki so bili v tedanji specifični družbeni ureditvi preko instituta družbene lastnine, posredno last vseh državljanov. Organu je bilo torej v upravljanje zaupano veliko premoženje, ki nedvomno ne izhaja iz zasebno-pravne sfere.
1.7. Položaj organa kot revidiranca po Zakonu o računskem sodišču
Izhajajoč iz posebnega položaja organa, ki ga je določil ZLPP, pa je organ kot pravna oseba javnega prava podvržen tudi nadzoru Računskega sodišča Republike Slovenije. Slednje izhaja iz določb Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS št. 11/2001, v nadaljevanju ZRacS-1), po katerem je Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Računsko sodišče) najvišji revizijski organ in izvaja kontrolo državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v Republiki Sloveniji (1. člen ZRacS-1).
Po določilu 1. odstavka 20. člena ZRacS-1 Računsko sodišče revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev in sicer pravilnost in smotrnost poslovanja ali posamezen akt o preteklem ali načrtovanem poslovanju uporabnikov javnih sredstev. Uporabnik javnih sredstev je po določilu 5. odstavka 20. člena ZRacS-1 pravna oseba javnega prava ali njena enota, še več, za uporabnika se šteje tudi pravna oseba zasebnega prava, če gre (med drugim) za gospodarsko družbo, v kateri imata država ali lokalna skupnost večinski delež. Za poslovanje uporabnikov javnih sredstev pa se v revizijskem postopku štejejo vsa dejanja uporabnikov javnih sredstev, ki vplivajo na njegove prejemke oziroma izdatke, prihodke oziroma odhodke ali na sredstva oziroma obveznosti do virov sredstev, kot tudi vsa dejanja uporabnikov javnih sredstev, ki vplivajo na stanje javnega premoženja, stanje javnega dolga, zagotavljanje javnih dobrin ali na stanje okolja (6. odstavek 20. člena ZRacS-1).
Navedeno pomeni, da se organ po določilu 20. člena ZRacS-1 šteje za uporabnika javnih sredstev, saj je ne le pravna oseba javnega prava, pač pa tudi gospodarska družba, v kateri ima država večinski delež in je kot tak torej lahko revidiranec v postopku pred Računskim sodiščem.
Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec zaključil, da organ sodi med organe po 1. odst. 1. čl. ZDIJZ in je kot tak zavezanec za dostop do informacij javnega značaja.
2. Pojem informacije javnega značaja in delovno področje organa
ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odst. 39. čl. Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami). Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V 1. in 2. odst. 5. čl. ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer gre za takšno informacijo, pa se dostop zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ lahko zavrne.
Definicija informacije javnega značaja je določena v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o informaciji javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Delovno področje organa je definirano v zgoraj navedenem ZLPP, medtem ko širše oziroma celotno delovno področje organa določa ZDIJZ in zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami.
Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, 2004, str. 149). Pojem delovno področje iz 4. čl. ZDIJZ je torej bistveno širši od pojma delovnega področja po določilih ZLPP, saj ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, po navadi določenih v področnih zakonih (kot v tem primeru ZLPP), temveč vse informacije, ki so na kakršenkoli način povezane s temi pristojnostmi.
Prosilčeva zahteva se nanaša na seznam delodajalcev in število vključenih zaposlenih pri posameznem delodajalcu, za katere velja obvezna vključitev v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje in ki so vključeni v zavarovanje v Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ).
V zvezi z obstojem zahtevane informacije se je organ na ogledu in camera skliceval na dejstvo, da s podatki o številu zavarovancev po posameznem delodajalcu ne razpolaga in da tega podatka (brez nadgraditve informacijskega sistema) tudi ne more priklicati iz informacijskega sistema in ga posredovati prosilcu. Pooblaščenec je z vpogledom v informacijski sistem pri organu ugotovil, da navedbe organa v tem delu držijo. Organ dejansko ne vodi podatkov po skupnem številu zavarovancev pri posameznem delodajalcu, prav tako pa ti podatki v informacijskem sistemu niso shranjeni na takšen način, da bi jih bilo mogoče združiti in pridobiti iz sistema zgolj z enostavno računalniško operacijo. Za pridobitev teh podatkov bi organ moral nadgraditi računalniški program, ki bi omogočal združevanje podatkov po kriteriju »število zavarovancev po posameznem delodajalcu«, v nasprotnem primeru pa bi organ moral ročno za vsakega zavarovanca ugotoviti, pri katerem delodajalcu je zaposlen in potem podatke po posameznih delodajalcih sešteti.
Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, so organi, zavezanci po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Organ ni dolžan na novo ustvariti, na novo pridobiti ali izdelati dokumentov, ki jih v času vložene zahteve za dostop do dokumentov ne poseduje. Organ je dolžan posredovati informacijo javnega značaja s kakršno razpolaga takrat, ko prosilec zaprosi za dostop. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Izhajajoč iz navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da v tem delu prosilčeve zahteve niso izpolnjeni pogoji iz 4. čl. ZDIJZ, saj zahtevana informacija ne obstaja, zato je treba njegovo zahtevo glede podatka o številu delavcev, ki so v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje vključeni pri posameznem delodajalcu, zavrniti. Pooblaščenec pa obenem tudi poudarja, da tudi če bi organ razpolagal s podatkom o številu zavarovancev pri posameznem delodajalcu, ki so pri organu vključeni v SODPZ, bi ta podatek predstavljal poslovno skrivnost organa, ker bi bil del ažuriranega seznama delodajalcev, ki ga vodi organ in za katerega je Pooblaščenec v nadaljevanju ugotovil, da predstavlja poslovno skrivnost organa, ugotovitve in razloge za to pa pojasnil v tč. 3 te odločbe.
Prosilec je od organa zahteval tudi seznam delodajalcev, ki so zavezanci za plačilo prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje in so pri organu vključeni v zavarovanje v Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ). Pooblaščenec je pri organu na ogledu in camera ugotovil, da ti podatki nedvomno obstajajo in da jih organ vodi v elektronski obliki in sicer gre za seznam delodajalcev v evidenci dodatnih pokojninskih zavarovanj. Obenem je organ Pooblaščencu posredoval tudi izvorni seznam delodajalcev (datoteko REGZAV.ZIP - seznam delodajalcev), ki ga je v letu 2000 prejel od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Pooblaščenec je po primerjavi obeh seznamov ugotovil, da je seznam delodajalcev, ki ga vodi organ, nadgrajena in dopolnjena oblika izvornega seznama delodajalcev (datoteke REGZAV.ZIP), ki jo je organ v letu 2000 prejel od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec zaključil, da v tem delu prosilčeve zahteve informacija javnega značaja obstaja, saj so izpolnjeni vsi pogoji iz 4. člena ZDIJZ. Seznam delodajalcev, ki ga zahteva prosilec namreč obstaja, organ z njim razpolaga, obenem pa tudi izvira iz delovnega področja organa, saj se nanaša na izvajanje obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki po 244. člen ZPIZ-1 sodi v delovno področje organa.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da organ je zavezanec po ZDIJZ in da informacija javnega značaja (seznam delodajalcev), ki jo zahteva prosilec obstaja, je v nadaljevanju presojal le še, ali je morebiti podana kakšna izmed izjem od prostega dostopa do zahtevane informacije iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
3. Poslovna skrivnost kot izjema od prostega dostopa
Poleg tega, da organ zatrjuje, da ne sodi med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, se sklicuje tudi na obstoj poslovne skrivnosti, ki naj bi bila še dodaten razlog za zavrnitev dostopa do zahtevanega seznama delodajalcev.
ZDIJZ v 2. tč. 1. odst. 6. čl. določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon, ki ureja gospodarske družbe, je ZGD-1. ZDIJZ se torej glede definicije poslovne skrivnosti opira na ZGD-1, ki v 1. odst. 39. čl. določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, s katerim morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (t.i. subjektivni kriterij). Ne glede na določilo prvega odstavka, pa se po določilu 2. odst. 39. čl. ZGD-1 za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (t.i. objektivni kriterij). 3. odst. 39. čl. ZGD-1 izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
ZGD-1 torej loči dva kriterija glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija pa mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Tem zahtevam pa lahko dodamo še tretjo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kršitev poslovne skrivnosti so samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala (več: komentar Zakona o gospodarskih družbah, druga, dopolnjena in spremenjena izdaja, 1. knjiga, redaktor prof. dr. Marijan Kocbek, GV Založba, d.o.o., Ljubljana, 2002, str. 195-196). S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odst. 40. čl. ZGD-1).
Podatki, ki niso označeni kot zaupni po 1. odst. 39. čl. ZGD-1, pa lahko uživajo varstvo le ob predpostavkah iz 2. odst. 39. čl. ZGD-1, kjer je opredeljen objektivni kriterij za določanje poslovne skrivnosti. V tem primeru ni potrebno, da bi bila poslovna skrivnost v kakršnemkoli aktu izrecno navedena, ampak je odločilna sama vsebina podatka. Medtem ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje podjetja, mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna – gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2002 - Komentar ZGD, str. 194 in 196). To pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu povprečnemu pripadniku podjetja (družbeniki, delavci, člani organov) in tudi drugim osebam jasno, da mora biti podatek zaupen že po svoji vsebini. Označitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, če torej za njihovo varnost družba s pisnim sklepom ni poskrbela že poprej, je torej podvržena preizkusu škodnega testa, saj mora zainteresirani z navedbo in obrazložitvijo preteče škode (in concreto, ne le in abstracto) dokazati, da bi ta zares utegnila nastati. Ne zadošča torej zgolj abstraktno in neobrazloženo sklicevanje na to, da določen podatek po mnenju podjetja pač predstavlja poslovno skrivnost. Predmet poslovne skrivnosti so lahko samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 in 195).
Organ se v dopisu z dne 10.01.2007 sklicuje na poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju in navaja, da bi organu s posredovanjem zahtevanih podatkov nastala velika gmotna škoda. Izhajajoč iz navedenega Pooblaščenec najprej ugotavlja, da seznama delodajalcev, ki je predmet zahteve, ni mogoče šteti za poslovno skrivnost v smislu 1. odst. 39. čl. ZGD-1, saj podatki, ki so bili predloženi Pooblaščencu, niso označeni kot poslovna skrivnost po subjektivnem kriteriju.
Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec zato v nadaljevanju, na podlagi 2. odst. 247. čl. ZUP, presojal, ali zahtevani dokumenti prestanejo škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa 2. odst. 39. člena ZGD-1 (objektivni kriterij). Kot je bilo že pojasnjeno, je pri objektivnem kriteriju potrebno izkazati očitno potrebo po varstvu, kar pomeni, da je ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Upoštevati je potrebno, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj podjetja.
Prosilec je zahteval seznam delodajalcev, ki so zavezanci za plačilo prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje in so pri organu vključeni v Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ). V zvezi z navedenim Pooblaščenec najprej ugotavlja, da 1. odst. 286. čl. ZPIZ-1 določa, da sklad obveznega dodatnega zavarovanja v svojem imenu in za račun zavarovancev in drugih upravičencev upravlja kapitalski sklad (to je organ) ločeno od drugega premoženja kapitalskega sklada. Iz 291. čl. ZPIZ-1 obenem izhaja, da obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje po tem zakonu lahko izvaja tudi pokojninska družba, ustanovljena v skladu s tem zakonom, ki pridobi soglasje Vlade Republike Slovenije. Prošnji za izdajo soglasja mora pokojninska družba med drugim priložiti tudi pisna soglasja delodajalcev, ki bodo plačevali prispevke za obvezno dodatno zavarovanje za najmanj 5000 zavarovancev. Na podlagi navedenega je mogoče zaključiti, da ZPIZ-1 na trgu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja vzpostavlja konkurenco, saj poleg organa, ki mora obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje izvajati na podlagi zakona, to storitev lahko ponujajo tudi druge pokojninske družbe, če izpolnjujejo določene pogoje. Dejstvo torej je, da te družbe na trgu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja organu predstavljajo konkurenco. Ker 281. čl. ZPIZ-1 določa, da so zavezanci za plačilo prispevka za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje delodajalci, bi razkritje seznama delodajalcev, ki so vključeni v Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja pri organu, dejansko pomenilo razkritje poslovnih partnerjev, s katerimi ima organ sklenjene pogodbe. Obenem iz navedenega seznama delodajalcev izhajajo tudi drugi podatki (datum sklenitve pogodbe, status pogodbe,…), ki predstavljajo podatke o poslovnem sodelovanju med organom in posameznim delodajalcem. Razkritje seznama delodajalcev, ki so vključeni v SODPZ pri organu, bi torej nedvomno vplivalo na konkurenčni položaj organa na trgu in mu povzročilo občutno škodo. Pooblaščenec je sledil tudi navedbam organa, da je seznam v obliki, v kakršni ga trenutno vodi, ustvaril sam, z lastnim trudom in sredstvi in da kot tak predstavlja poslovno skrivnost. S primerjavo izvornega seznama, ki ga je organ pridobil od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, in seznama, kot ga vodi organ, je namreč moč ugotoviti, da seznama nista identična in da je organ izvorni seznam nadgradil, da mu je dodal neko dodatno vrednost in da ta dodatna vrednost predstavlja njegovo poslovno skrivnost.
Kot pa je Pooblaščenec že ugotovil, je seznam delodajalcev, ki ga vodi organ, nastal z nadgradnjo osnovnega seznama, ki ga je organ pridobil od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (datoteke REGZAV.ZIP). Ta datoteka predstavlja osnovno informacijo javnega značaja, ažuriran seznam v obliki, v kateri ga vodi organ, pa predstavlja nadgrajeno in ažurirano obliko te datoteke. Glede na vse navedeno Pooblaščenec ni mogel mimo dejstva, da je organ izvorni seznam delodajalcev prejel od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in ga ni v celoti ustvaril sam. Njegovo poslovno skrivnost torej lahko predstavlja samo tisti del, ki jo je ustvaril sam, to je t.i. dodana vrednost. Z vpogledom v elektronsko datoteko REGZAV.ZIP – seznam delodajalcev, ki jo je organ dostavil Pooblaščencu, je Pooblaščenec obenem ugotovil, da iz izvornega seznama izhajata samo naziv in naslov delodajalca ter da navedeni seznam ne vsebuje nobenih podatkov, ki bi lahko predstavljali poslovno skrivnost organa, saj iz navedenega seznama ni mogoče razbrati, ali so določeni delodajalci (in kateri so ti delodajalci) v pogodbenem razmerju z organom ali ne. Ob navedenem Pooblaščenec ponovno poudarja, da ZPIZ-1 določa, da lahko storitev obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ponujajo tudi druge pokojninske družbe. Tudi te družbe morajo zato imeti možnost dostopa do izvornih podatkov, saj gre za podatke, ki so nastali v okviru tedanjega delovnega področja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in kot taki predstavljajo informacijo javnega značaja. Pooblaščenec je tako ugotovil, da navedeni seznam – datoteka REGZAV.ZIP ne predstavlja poslovne skrivnosti organa, zato ga je organ, v elektronski obliki, dolžan posredovati prosilcu.
Pooblaščenec je po pritožbi prosilca, na podlagi 3. odst. 255. čl. ZUP, zadevo rešil po dokumentih ter odločil sam, tako kot je navedeno v izreku odločbe. Ker se molk organa v skladu s IV. odst. 22. čl. ZDIJZ šteje kot odločba, s katero je zahteva zavrnjena, iz obrazložitve te odločbe Pooblaščenca pa so razvidni razlogi za delno ugoditev zahtevi, to pomeni, da je pritožba zaradi molka utemeljena. Organ je dolžan zagotoviti dostop do informacije javnega značaja, in sicer je prosilcu v roku 3 dni od pravnomočnosti te odločbe dolžan posredovati informacijo, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Pravnomočnost bo nastopila v skladu s 1. odst. 225. čl. ZUP takrat, ko se ta odločba ne bo več mogla izpodbijati v upravnem sporu (rok za vložitev tožbe v upravnem sporu pa je 30 dni). Preostali del zahteve, ki se nanaša na izjemo od prosto dostopnih informacij, pa je bilo potrebno zavrniti.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
Pooblaščenka