Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve, Policija
+ -Številka: 021-22/2007/7
Kategorije: Tajni podatki
Datum: 17.05.07
Številka: 021-22/2007/7
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ....................................................... (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-12/07/4 z dne 14.02.2007, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 26.01.2007 pri organu vložil zahtevo, s katero je od organa zahteval, naj mu pošlje kopijo dokumentov (poročili delovnih skupin z vsemi prilogami) o nadzoru nad postopki policistov, in sicer:
1. Poročilo in vse priloge o nadzoru nad postopki policistov v ................. dne 25.11.2006, katerega sta po opravljenem nadzoru izdelala …… in ……,
2. Poročilo z vsemi prilogami o nadzoru nad zakonito uporabo prisilnih sredstev policistov v ............., območje PU Ljubljana, dne 25.11.2006, ki ga je izdelal …… s sodelavci, vsi iz Generalne policijske uprave.
Organ je dne 14.02.2007 izdal odločbo št. 090-12/04/4, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil. V obrazložitvi organ navaja, da je Poročilo o nadzoru nad delom Policijske uprave Ljubljana št. 0602-195/2006/3 z dne 13.12.2006, ki ga prosilec zahteva pod tč. 1, označeno s stopnjo tajnosti interno. Stopnjo tajnosti je določil Vodja službe generalnega direktorja policije, Višji policijski svetnik ……. na podlagi pooblastila št. 022-53/2006/14 z dne 27.11.2006. Skladno z zakonom o tajnih podatkih je navedeni vodja službe napisal oceno škodljivih posledic št. 0221-125/2006/1 z dne 13.12.2006. Iz ocene je moč povzeti, da so v poročilu povzeti postopki in načini delovanja iz Pravil o delovanju operativnih štabov policije, št. 0016-4-Z-012-145/00-22 z dne 13.10.2000, za katere je izdelana ocena škodljivih posledic št. 24-3-S-240/59-03 z dne 12.02.2003, za katere je takratni generalni direktor policije na podlagi 10. čl. Zakona o tajnih podatkih določil, da se jih varuje s stopnjo interno. Ker so v poročilu opisane pomanjkljivosti, ki so škodovale učinkovitemu delovanju operativnih štabov in jih bo potrebno odpraviti, je še toliko bolj pomembno, da teh podatkov ne izvedo nepoklicane osebe. V primeru zahtevnejših varnostnih dogodkov policija namreč deluje po istih postopkih. Podobno velja tudi za načrt delovanja posebnih policijskih enot na območju PU Ljubljana, ki je izvedbeni načrt aktiviranja, zbiranja in delovanja vsake policijske enote. Tovrstni načrti se po policijskih enotah ažurirajo glede na varnostne razmere in kadrovske vire in so jih na podlagi Odločbe o ustanovitvi in delovanju Posebnih policijskih enot dolžne pripravljati Policijske uprave. Odločbo o ustanovitvi in delovanju Posebnih policijskih enot, njenih nalogah, načinu delovanja in uporabi št. 0211-1-Z-162/7-19-00, je 13.11.2000 podpisal takratni generalni direktor policije in ji določil stopnjo tajnosti »zaupno«, vendar nadzorniki ocenjujejo, glede na obseg in stopnjo povzetih podatkov, da zadostuje varovanje poročila pred nepoklicanimi osebami s stopnjo »interno«. Razkritje delov odločbe oz. načrta, postopkov sklicevanja in delovanja posebnih policijskih enot, ki vsebuje podatke o fizičnih, organizacijskih in tehničnih načinih delovanja te enote nepoklicani osebi, bi lahko škodovalo učinkovitemu ukrepanju policijskih enot in ogrozilo osebno varnost ali življenja policistov, ki delujejo v teh enotah, oziroma onemogočilo izvajanje nalog javne varnosti. Stopnjo tajnosti interno je vodja službe generalnega direktorja določil le za poročilo in eno izmed prilog poročila in sicer »obrazec 2« - ugotovljene pomanjkljivosti in nepravilnosti. Poročilo ima poleg navedenega obrazca št. 2, kot prilogo še obrazec št. 1 - Pregledana dokumentacija delovnega področja, delovni načrt strokovnega nadzora nad delom PU Ljubljana št. 0602-195/2006/2 z dne 27.11.2006, DVD televizijski posnetki o dogodkih v kraju .......................... in že povzeto oceno škodljivih posledic, ki je obvezen spremni dokument v primeru določitve stopnje tajnosti posameznim podatkom v dokumentu. Organ je prosilcu, skladno s 7. čl. ZDIJZ, omogočil delni dostop do prilog, ki niso označene s stopnjo tajnosti, in sicer:
- obrazec 1 - pregledana dokumentacija delovnega področja,
- delovni načrt strokovnega nadzora nad delom PU Ljubljana,
- DVD – televizijski posnetki o dogajanju v kraju ........................, ki so že bili objavljeni v medijih.
Glede dokumenta, ki ga je prosilec v zahtevi želel pod tč. 2 (kopijo poročila z vsemi prilogami o nadzoru nad zakonito uporabo prisilnih sredstev policistov v ......................) je organ v odločbi pojasnil, da prosilec zahteva »Zapisnik komisije za ugotovitev okoliščin množične uporabe prisilnih sredstev v .......................«, ki je označen s šifro: 220-426/2006/2 z dne 05.01.2007 in ima 35 prilog. Med prilogami so poleg uradnih zaznamkov o razgovorih s policisti še uradni zaznamki o razgovorih z občani. Zapisnik s prilogami sicer ni označen s stopnjo tajnosti, kljub temu pa organ opozarja, da je glede omenjenega dogodka v teku predkazenski postopek in da teče policijska preiskava po usmeritvah Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani o sumih, da je bilo storjeno kaznivo dejanje poskusa preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi po 302. čl. KZ in sicer po 4. odstavku, saj so policisti opravljali naloge javne varnosti, poleg tega pa naj bi obstajali znaki kaznivega dejanja tudi po 3. odstavku 302. čl. KZ, ker so občani policiste žalili. Navedeno je razvidno iz uradnega zaznamka št. 2310-1219/06 z dne 20.12.2006, ki sta ga sestavila in podpisala vodja Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani ….. in vodja skupine Sektorja kriminalistične policije PU Ljubljana ……... Organ še navaja, da je dne 07.02.2006 preveril pri vodji Sektorja kriminalistične policije PU Ljubljana, …….., ki je potrdil, da policijska preiskava oz. predkazenski postopek po usmeritvah državnega tožilstva še aktivno poteka. Upoštevaje navedeno je organ, v skladu s 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zaradi poteka predkazenskega postopka in nevarnosti, da bi razkritje vsebine zapisnika, izjav v uradnih zaznamkih in drugo zbrano gradivo škodovalo vodenju predkazenskega postopka, zahtevo prosilca zavrnil. Obenem organ pojasnjuje, da tudi delni dostop v smislu 7. čl. ZDIJZ v tem primeru ni izvedljiv, saj bi uradna oseba, ki vodi upravni postopek, prevzela vrednotenje zbranega gradiva iz rok državnega tožilstva, ki je, skladno z Zakonom o kazenskem postopku, gospodar predkazenskega postopka. Poleg tega se postavlja tudi vprašanje smiselnosti delnega dostopa v konkretnem primeru, saj je že Sodišče Evropskih skupnosti odločilo, da delnega dostopa ni potrebno izvesti takrat, ko bi bil ta brez smisla, to je, ko bi bili dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za upravičenca. Iz vloge prosilca je obenem moč ugotoviti, da prosilca zanimajo vsebinske ugotovitve obeh poročil, saj so mu ostali postopki delovanja policije in nadzora kot dolgoletnemu visokemu uslužbencu policije znani.
Zoper delno zavrnilno odločbo organa je prosilec dne 25.10.2006 pri Pooblaščencu vložil pritožbo. V njej prosilec navaja, da je bila njegova zahteva za dostop do informacij javnega značaja praktično v celoti zavrnjena, saj je prejel le tri nepomembne dokumente, ki tako posamezno kot povezani ne dajejo nobene informacije. Domneva celo, da gre v njegovem primeru za neresen in neodgovoren postopek, saj je eden izmed treh dokumentov DVD, pri čemer gre za skromen obseg posnetkov nepomembnih kadrov. Prosilec meni, da ima legalno in legitimno pravico do seznanitve z navedenimi dokumenti, tako v skladu z notranjimi predpisi, ki urejajo delovno področje Policije, kot tudi na podlagi ZDIJZ. Vsi dokumenti oz. informacije, za katere je prosilec zaprosil, so namreč vezani na njegove naloge, ki jih je opravljal kot direktor PU Ljubljana do 27.11.2006, ko je bil, domnevno zaradi storjenih nepravilnosti v postopkih policistov 25.11.2006 v ..........., premeščen na drugo delovno mesto. V obeh poročilih, ki jih zahteva, so zapisane ugotovitve nadzora, ki se nanašajo na njega osebno, na njegovo delo in naloge ter na delovanje policistov, ki jih je vodil. Glede na to, da je prosilec v načrtu strokovnega nadzora, ki sta ga izdelala nadzornika ….. in ….., dne 27.11.2006, naveden kot direktor policijske uprave, bi ga moral vodja nadzora na podlagi 21. in 22. čl. Pravil za izvajanje nadzora v Policiji št. 0602-5/2006/11 (201-2), ki jih je dne 24.04.2006 izdal Generalni direktor Policije Jože Romšek, tako ustno, kot tudi kasneje pisno s poročilom in ostalo dokumentacijo seznaniti. Toda prosilca vse do danes ni še nihče od odgovornih iz Generalne policijske uprave poklical v zvezi z ugotovitvami obeh nadzorov, čeprav je izrazil svoj interes, naletel pa je na molk in ignoranco. Prosilec obenem navaja, da vztraja pri svoji zahtevi glede dokumenta pod tč. 1, ker bi s tem dokumentom že moral biti seznanjen in za to ne obstaja nobena ovira. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, mu je namreč na podlagi 23. čl. Zakona o tajnih podatkih (Ur.l. RS, št. 87/2001, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZTP) izdalo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje »tajno«, ki velja do 25.02.2009, zato prosilec meni, da v njegovem primeru odpadejo formalnosti, s katerimi je pokrito navedeno poročilo. Obenem prosilec prosi, naj Pooblaščenec preveri, ali navedeno poročilo dejansko vsebuje tako pomembne podatke, da se prosilec z njimi ne more seznaniti oziroma bi to bilo lahko celo škodljivo. Glede zahtevanega dokumenta pod tč. 2, za katerega je v zavrnilni odločbi navedeno, da je v teku predkazenski postopek in da teče policijska preiskava po usmeritvah ODT v Ljubljani pa prosilec navaja, da je tudi sam preverjal dejstva o poteku predkazenskega postopka v tem primeru in ugotovil, da je predkazenski postopek že končan ter da so na ODT v Ljubljani že poslane kazenske ovadbe zoper posamezne storilce kaznivih dejanj. To informacijo pa so imeli tudi novinarji, ki so v medijih poročali o podanih kazenskih ovadbah zoper posamezne storilce kaznivih dejanj, storjenih v ............................ Po mnenju prosilca vsi argumenti kažejo, da je odločba, s katero mu je organ delno zavrnil dostop do informacij javnega značaja, neutemeljena ter da je njegova pritožba upravičena.
Organ je pritožbo prosilca, z dopisom št. 090-12/2007/6 (2-06) z dne 14.03.2007, odstopil v obravnavo Pooblaščencu. V navedenem dopisu organ med drugim pojasnjuje, da vztraja na svojem stališču iz izpodbijane odločbe. Dejstvo, da ima pritožnik kot delavec Policije dovoljenje za dostop do tajnih podatkov ni in ne more biti razlog, da nek podatek ali dokument, ki nosi oznako tajnosti, postane informacija javnega značaja, torej vsem dostopen podatek. Dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, na katerega se sklicuje prosilec, je namenjeno le njegovemu delu in dostopu do tajnih podatkov, ki jih potrebuje in ima možnost dobiti zaradi svojega dela. Glede prilog tega poročila, ki so bile posredovane prosilcu, prosilec navaja, da na DVD posnetku niso vsi posnetki, ki bi po njegovem morali biti oziroma za katere on ve, da so obstajali. Organ pojasnjuje, da je skladno z ZDIJZ in ZUP odločal le o tistem, kar je in še vedno obstaja v spisu, kar je poskušal prosilcu tudi razložiti. Organ obenem meni, da dolžnost uradne osebe, ki vodi upravni postopek, ni z javnih medijev pridobivati podatkov ter jih pošiljati prosilcu. V fazi postopka je uradna oseba organa prevzela kopijo DVD s posnetki, ki obstajajo. Uradna oseba organa je pri osebah, ki so opravljale nadzor, preverila in je prepričana, da so ji posredovale vse, kar imajo. Organ tudi navaja, da ni nikakršnega razloga, da prosilcu ne bi posredovali posnetkov, ki so bili javno objavljeni v medijih, če bi le ti obstajali na zgoščenki, ki je priloga zahtevanega poročila. Sicer pa ima prosilec tudi sam možnost pridobiti si posnetke na spletnih straneh televizije Slovenija in drugih televizij. Obenem organ navaja, da so popolnoma neresnične navedbe prosilca v pritožbi v delu, ki se nanaša na njegovo zahtevo po Zapisniku komisije za ugotovitev okoliščin množične uporabe prisilnih sredstev v .......................... št. 220-426/2006/2 z dne 05.01.2007. Dejstvo, da so bile s strani policije kot organa pregona na pristojno Okrožno državno tožilstvo poslane kazenske ovadbe ne pomeni, da je predkazenski postopek zaključen. V slovenskem pravnem sistemu ni decidirano potegnjena ločnica med kazenskim in predkazenskim postopkom, vendar pa velja, da je predkazenski postopek zaključen, ko se prične kazenski postopek oz. s prvim aktom sodišča. Ko tožilstvo prejme kazensko ovadbo po opravljeni policijski preiskavi, ki jo je samo usmerjalo, šele prične vrednotiti zbrano gradivo in se odločati o tem, ali bo zahtevalo od policije dodatno preiskovanje in kateri dokazi so tisti, ki so pomembnejši za poznejši kazenski postopek. Prav zaradi takšne pravne ureditve je po mnenju organa tožilec edini, ki lahko določi, ali je posamezen dokument, dokaz ali izjava v trenutni fazi postopka brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov. Poleg tega lahko tožilec ves čas zahteva tudi zbiranje dodatnih dokazov, vse skupaj pa pomeni, da bi dostop javnosti do kazenskih spisov onemogočil izvedbo dokazov in s tem tudi sam kazenski postopek. Glede na navedbe tožnika, da je v predmetni zadevi predkazenski postopek že zaključen, je organ dne 12.03.2007 pri Okrožnem državnem tožilstvu preveril in dobil odgovor, da predkazenski postopek še ni zaključen. S tem sta po mnenju organa izpolnjena oba pogoja za obstoj izjeme po 6. tč. 6. čl. ZDIJZ, saj postopek še teče, javno obravnavanje zbranega gradiva pa bi škodovalo izvedbi postopka.
Organ je Pooblaščencu v prilogi dopisa posredoval naslednje dokumente:
- zapisnik komisije za ugotovitev okoliščin množične uporabe prisilnih sredstev št. 220-426/2006/ z vsemi prilogami, ki so sestavni del zapisnika,
- dopis UUP GPU s katerim opozarja na potek predkazenskega postopka št. 220-30/2007/2,
- dopis Sektorja kriminalistične policije PU Ljubljana št. 2310-1219/06-55, ki zahteva zapisnik komisije za potrebe tožilstva,
- uradni zaznamek o strokovnem posvetu med SKP PU Ljubljana in Okrožnim državnim tožilstvom št. 2310-1219/06,
- zahtevo prosilca ……...
Organ obenem pojasnjuje, da Poročilo o nadzoru nad delom Policijske uprave Ljubljana št. 0602-195/2006/3 z dne 13.12.2006 nosi oznako tajnosti interno, zato je Pooblaščencu na voljo na vpogled na sedežu GPU.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali informacije javnega značaja obstajajo in ali gre za prosto dostopne informacije, je Pooblaščenec pri organu dne 29.03.2007, v prisotnosti g. Kovačeviča in g. Vrečiča, oba zaposlena pri organu, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Na ogledu in camera je Pooblaščenec vpogledal v vse dokumente v spisu »Poročilo o nadzoru nad delom Policijske uprave Ljubljana št. 0602-195/2006/3 z dne 13.12.2006«, ki ga je prosilec zahteval pod tč. 1. Pooblaščenec je ugotovil, da samo poročilo obsega 17 strani, pri čemer je vsaka stran tega poročila označena s stopnjo tajnosti interno, in sicer na vrhnjem in spodnjem delu vsake posamezne strani. Prav tako je Pooblaščenec vpogledal v obrazec št. 2, ki obsega 6 strani in je prav tako označen s stopnjo tajnosti interno. Organ je Pooblaščencu obenem izročil tudi fotokopijo ocene škodljivih posledic št. 0221-125/2006/1 z dne 13.12.2006.
Ker si navedbe prosilca in organa glede tega, ali predkazenski postopek v predmetni zadevi še teče, nasprotujejo, se je Pooblaščenec dne 10.04.2007 z dopisom št. 021-22/2007/4 obrnil na Okrožno državno tožilstvo za pojasnilo glede faze, v kateri se nahaja postopek.
Okrožno državno tožilstvo je Pooblaščencu z dopisom št. 021-22/2007/6, ki ga je Pooblaščenec prejel 24.04.2007 pojasnilo, da je Okrožno državno tožilstvo v zvezi z navedeno zadevo dne 19.04.2007 vložilo zahtevo za preiskavo zoper več oseb in neznane storilce zaradi kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi po 4., 3., 2. in 1. odstavku 302. čl. KZ v zvezi s 25. čl. KZ. Poročilo, s katerim seznanitev zahteva prosilec, je priloga kazenske ovadbe oz. priloga zahteve za preiskavo. Tožilstvo je v zahtevi za preiskavo predlagalo zaslišanje več prič, med drugim tudi oseb, katerih uradni zaznamki o opravljenih razgovorih so sestavni del poročila, v katerem je podana ocena o upravičenosti uporabe prisilnih sredstev dne 25.11.2006 v .......................... Okrožno državno tožilstvo je obenem ocenilo, da bi, glede na fazo postopka, z razkritjem poročila oz. vsebine poročila in prilog, nastale škodljive posledice za izvedbo kazenskega postopka, saj se vsebina poročila in vseh prilog nanaša neposredno na dogodek, v katerem so sodelovale osebe – osumljeni kaznivega dejanja po 302. čl. KZ.
Pritožba ni utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. odstavku 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Upoštevaje navedeno Pooblaščenec najprej ugotavlja, da informacije, ki jih zahteva prosilec, spadajo v delovno področje organa. Organ je namreč, v skladu z 21.členom Zakona o državni upravi (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZDU-1) ustanovljen kot organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve in spada med upravne organe. Delovno področje organa je določeno z Zakonom o policiji (Ur.l. RS, št. 107/2006, v nadaljevanju ZPol), ki v 1. čl. določa, da organ opravlja naloge, določene s tem in drugimi zakoni in podzakonskimi predpisi. Prosilec zahteva dokumente, ki se nanašajo na izvajanje nalog organa po ZPol, iz česar izhaja, da zahtevani dokumenti spadajo v njegovo delovno področje.
Glede ostalih dveh kriterijev (to je, da mora organ z zahtevano informacijo razpolagati in da se mora ta nahajati v materializirani obliki) Pooblaščenec ugotavlja, da iz pritožbe prosilca izhaja, da se prosilec pritožuje tudi v delu, v katerem mu je organ posredoval televizijske posnetke o dogajanju v kraju ...................., ki so že bili objavljeni v medijih in ki so priloga Poročila o nadzoru nad delom Policijske uprave Ljubljana št. 0602-195/2006/3 z dne 13.12.2006. Prosilec pri tem navaja, da gre v njegovem primeru za »neresen in neodgovoren postopek«, saj predmetni DVD obsega samo skromen obseg posnetkov nepomembnih kadrov. Temu v odgovor organ navaja, da je pri uradnih osebah, ki sta vodili postopek nadzora, ponovno preveril in ugotovil, da so bili prosilcu na nosilcu DVD posredovani vsi posnetki, s katerimi organ razpolaga. Organ je te posnetke posredoval tudi Pooblaščencu, pri čemer mu je pojasnil, da nima nobenih zadržkov, da prosilcu ne bi posredoval tudi drugih posnetkov, v kolikor bi ti pri organu obstajali in da si prosilec ostale posnetke lahko pridobi tudi neposredno od medijskih hiš, ki so jih posnele. Prosilec v pritožbi obenem ni pojasnil, zakaj meni, da mu organ ni posredoval vseh posnetkov, s katerimi razpolaga, niti ni pojasnil, kateri so tisti posnetki, ki po njegovem manjkajo. Glede na navedeno Pooblaščenec ne more dvomiti v verodostojnost navedb organa, da je prosilcu posredoval vse posnetke, s katerimi razpolaga.
V zvezi s tem je potrebno ugotoviti, da informacijo javnega značaja predstavljajo samo dokumenti, ki že obstajajo, so že ustvarjeni, oziroma dokumenti, ki jih je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Priklic informacij, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa, pa ne pomeni ustvarjanje novega dokumenta. Iz definicije informacije javnega značaja izhaja tudi logičen sklep, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja.
Izhajajoč iz navedenega je Pooblaščenec zaključil, da je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena, saj je organ prosilcu v celoti posredoval vse video posnetke, s katerimi razpolaga. Organ obenem od medijskih hiš ni dolžan pridobivati dodatnih posnetkov zgolj iz razloga, ker prosilec z vsebino posredovane informacije ni zadovoljen.
Glede ostalih dokumentov, ki jih je zahteval prosilec, pa je Pooblaščenec ugotovil, da je nesporno, da se nahajajo v materializirani obliki in da organ z njimi razpolaga, saj jih je organ posredoval Pooblaščencu oz. jih je Pooblaščenec pregledal na vpogledu in camera.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevane informacije v tem delu izpolnjujejo vse 3 temeljne pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, je v nadaljevanju presojal, ali katerikoli del navedenih informacij morebiti predstavlja kakšno od izjem od prostega dostopa, ki so opredeljene v 1.odst. 6. čl. ZDIJZ.
2. Načelo prostega dostopa po ZDIJZ
Zaradi navedb prosilca, ki utemeljuje, zakaj ima interes za pridobitev zahtevanih informacij, Pooblaščenec pojasnjuje, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. čl. ZDIJZ). Po tej določbi so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Z vidika načela prostega dostopa je namreč povsem nepomembno, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Povsem irelevantne so torej navedbe prosilca, da bi ga organ, v skladu z notranjimi pravili organa, z zahtevanimi informacijami moral seznaniti, ker gre za dokumente, ki so vezani na njegove naloge, ki jih je opravljal kot direktor PU Ljubljana do 27.11.2006.
Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi 3. odst. 17. čl. ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prosilčev namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje, za rešitev njegove pritožbe ni pravno relevanten. Pooblaščenec je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu.
3. Izjeme po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Upoštevaje navedeno je zato Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije predstavljajo prosto dostopne informacije, ali pa je podana katera izmed izjem po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
4. Dokumenti, ki jih je prosilec zahteval pod tč. 1 (poročilo o nadzoru nad delom Policijske uprave Ljubljana št. 0602-195/2006/3 z dne 13.12.2006 ter priloga št. 2)
Prosilec je v zahtevi pod tč. 1 želel »Poročilo in vse priloge o nadzoru nad postopki policistov v .................... dne 25.11.2006, katerega sta po opravljenem nadzoru izdelala …… in ………«.
Organ je v izpodbijani odločbi pojasnil, da je informacija, ki jo zahteva prosilec, označena kot »poročilo o nadzoru nad delom Policijske uprave Ljubljana št. 0602-195/2006/3 z dne 13.12.2006« (v nadaljevanju poročilo), ki poleg samega poročila vsebuje tudi več prilog. Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil in sicer v delu, ki se nanaša na poročilo in obrazec št. 2, ki sta označena s stopnjo tajnosti interno. V tem delu se je organ torej skliceval na obstoj izjeme po 1. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ker naj bi šlo za dokumenta, ki sta v skladu z Zakonom o tajnih podatkih (Ur.l. RS, št. 50/2006, v nadaljevanju ZTP) označena s stopnjo tajnosti »interno«.
Določba 1. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ predstavlja prvo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja in določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Takšna izjema je odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo opredeljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Zakon, ki ureja tajne podatke, je ZTP. Iz tega izhaja posledica, da če nek dokument ni opredeljen oziroma označen kot tajen na podlagi in v skladu z ZTP, organ zavezanec po ZDIJZ ne more zavrniti dostopa do informacije, sklicujoč se na izjemo iz 1. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, četudi bi razkritje določenega podatka lahko ogrozilo javno varnost, obrambo države, zaupnost njenih mednarodnih odnosov ali zaupnost obveščevalne in varnostne dejavnosti državnih organov. V ZTP je področje določanja, varovanja in dostopnosti javnih podatkov urejeno enotno, celovito in za vse državne organe enako. S strogim načinom določanja podatkov za tajne se namreč preprečuje zloraba instituta tajnosti podatka za prikrivanje različnih nepravilnosti in nezakonitosti v organih.
Pri obravnavanju pritožbe prosilca je torej bistvenega pomena, ali zahtevano poročilo in obrazec št. 2 izpolnjujeta pogoje, ki jih za določitev podatka kot tajnega narekuje ZTP. Po ZTP je namreč tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje materialni in formalni pogoj. Gre za vprašanje, ali sta zahtevana dokumenta upravičeno določena kot tajna na podlagi ZTP, v povezavi s 1. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Teorija v tem primeru govori o odločanju de novo, kar pomeni, da mora Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceniti in presoditi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale z razkritjem podatka.
Materialni kriterij se opira na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.
Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno označen kot tajen le, če so izpolnjeni naslednji trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene o možnih škodljivih posledicah, ki bi nastale z razkritjem podatka (11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (17. čl. ZTP).
Tajni podatki so glede na težo škodljivih posledic za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi ob morebitnem razkritju razvrščeni v 4 stopnje varovanja: strogo tajno, tajno, zaupno in interno (13. čl. ZTP). Tajni podatki stopnje interno bi z razkritjem nepoklicani osebi lahko škodovali delovanju ali izvajanju nalog organa. Pri tem je potrebno upoštevati še, da se ne glede na te pogoje ne šteje za tajnega tisti podatek, ki mu je bila tajnost določena zato, da bi se prikrilo storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba pooblastil, ali prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje (6. čl. ZTP).
Po ogledu Pooblaščenec ugotavlja, da sta tako poročilo kot obrazec št. 2 na vsaki strani (zgoraj in spodaj) označeni s stopnjo interno. Tako poročilo kot obrazec št. 2 sta bila določena kot tajen podatek stopnje interno z oceno škodljivih posledic št. 0221-125/2006/1 z dne 13.12.2006, ki sicer nosi naslov »Ocena škodljivih posledic za določitev stopnje tajnosti poročila o nadzoru nad delom PU Ljubljana št. 0602-105/2006/3 z dne 13.12.2006«. Dokumenta je določil za tajna ….., Vodja službe generalnega direktorja in sicer na podlagi pooblastila št. 022-53/2006/14 z dne 27.11.2006. V oceni je med drugim navedeno, da bi razkritje poročila in njegove priloge – obrazca št. 2, lahko ogrozilo delovanje obstoječega načina komuniciranja med organizacijskimi enotami policije, ki se odvija v okviru komuniciranja po informacijsko telekomunikacijskem sistemu policije. Nepoklicani osebi bi razkritje teh podatkov lahko omogočilo povzročanje motenj ter blokad delovanja policijskih zvez. Dostop nepoklicane osebe do teh podatkov bi torej lahko škodoval delovanju ali izvajanju nalog organa, to je policije. Obenem bi razkritje delov načrta, postopkov sklicevanja in delovanja posebnih policijskih enot, ki vsebuje podatke o fizičnih, organizacijskih in tehničnih načinih delovanja te enote, nepoklicani osebi, lahko škodovalo učinkovitemu ukrepanju policijskih enot in ogrozilo osebno varnost ali življenje policistov, ki delujejo v teh enotah oziroma onemogočilo izvajanje nalog javne varnosti. V primeru zahtevnejših varnostnih dogodkov policija namreč deluje po istih postopkih. V oceni je obenem določeno, da tajnost dokumenta preneha s preklicem.
Iz navedenega je razvidno, da so izpolnjeni vsi trije temeljni formalni pogoji za določitev poročila in obrazca št. 2 kot tajnega po ZTP. Podatke v zahtevanem dokumentu je za tajne določil Vodja službe generalnega direktorja in sicer na podlagi pooblastila št. 022-53/2006/14 z dne 27.11.2006, kar je skladno z 10. čl. ZTP. Ob določanju stopnje tajnosti je bila izdelana pisna ocena o možnih škodljivih posledicah, kot to zahteva 11. čl. ZTP, dokument pa je tudi označen v skladu s 17. čl. ZTP.
Ker so tako izpolnjeni vsi temeljni formalni kriteriji za tajni podatek, je moral Pooblaščenec presoditi še, ali sta podana tudi oba vidika materialnega kriterija za tajni podatek.
Pooblaščenec ocenjuje, da je v konkretnem primeru podan tudi materialni pogoj za tajni podatek. Podatki, ki so v konkretnem primeru označeni kot tajni, se nanašajo ne le na eno, ampak celo na več interesnih področij države, ki so taksativno določena v 5. čl. ZTP. Podatki se nedvomno nanašajo na javno varnost (1. tč. 5. čl. ZTP), nanašajo pa se tudi na interesna področja, navedena v 5. tč. 5. čl. ZTP (sistemi in naprave, pomembni za javno varnost in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije). Po mnenju Pooblaščenca je obenem podan tudi drugi vidik materialnega kriterija, namreč, da bi z razkritjem varovanih podatkov nepoklicani osebi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi. Kot je navedeno v oceni škodljivih posledic, bi razkritje teh podatkov nepooblaščeni osebi lahko ogrozilo izvajanje nalog policije, ko izvaja naloge javne varnosti, saj bi razkritje podatkov o fizičnih, organizacijskih in tehničnih načinih delovanja policijskih enot lahko škodovalo učinkovitemu ukrepanju policijskih enot in ogrozilo osebno varnost ali življenje policistov, predvsem zaradi dejstva, da v primeru zahtevnejših varnostnih dogodkov policija deluje po istih postopkih. Po presoji Pooblaščenca so zato podatki iz poročila in obrazca št. 2 upravičeno varovani kot tajni podatki.
V zvezi z navedbami prosilca, da ne glede na oznako tajnosti vztraja pri posredovanju zahtevanega dokumenta pod tč. 1, ker ima veljavno dovoljenje za dostop do tajnih podatkov na podlagi katerega lahko dostopa do vseh tajnih podatkov, Pooblaščenec ponovno opozarja na vidik »erga omnes« pri dostopu do informacij javnega značaja. ZDIJZ med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status, zato te navedbe prosilca niso relevantne. Obenem Pooblaščenec pojasnjuje, da iz 31. čl. ZTP jasno izhaja, da imajo pravico dostopa do tajnih podatkov samo tiste osebe, ki imajo dovoljenje in se morajo s temi podatki seznaniti zaradi opravljanja funkcije ali delovnih nalog. Nihče ne sme dobiti tajnega podatka prej in v večjem obsegu, kot je to potrebno za opravljanje njegovih delovnih nalog ali funkcije. Vprašanje presoje o tem, koga od zaposlenih bo organ tudi dejansko seznanil s tajnimi podatki, ker bo ocenil, da se z njimi mora seznaniti, pa je v izključni presoji organa in ni predmet tega pritožbenega postopka.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec zaključil, da se je organ glede zahtevanega poročila in obrazca št. 2 v zavrnilni odločbi upravičeno skliceval na izjemo po 1. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in da je treba pritožbo prosilca v tem delu zavrniti ter potrditi odločbo prve stopnje.
5. Dokumenti, ki jih je prosilec zahteval pod tč. 2 (Poročilo z vsemi prilogami o nadzoru nad zakonito uporabo prisilnih sredstev policistov v ......................, območje PU Ljubljana, dne 25.11.2006)
Prosilec je v zahtevi pod tč. 2 želel »Poročilo z vsemi prilogami o nadzoru nad zakonito uporabo prisilnih sredstev policistov v ...................., območje PU Ljubljana, dne 25.11.2006, ki ga je izdelal ……. s sodelavci, vsi iz Generalne policijske uprave.«
Organ je v izpodbijani odločbi pojasnil, da je informacija, ki jo zahteva prosilec, označena kot
»Zapisnik komisije za ugotovitev okoliščin množične uporabe prisilnih sredstev v .................«, s šifro: 220-426/2006/2 z dne 05.01.2007 in ima 35 prilog. Med prilogami so poleg uradnih zaznamkov o razgovorih s policisti še uradni zaznamki o razgovorih z občani. Organ je v tem delu zahtevo prosilca zavrnil v celoti, in sicer z obrazložitvijo, da je glede omenjenega dogodka v teku predkazenski postopek in da teče policijska preiskava po usmeritvah Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani o sumih, da je bilo storjeno kaznivo dejanje poskusa preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi po 302. čl. KZ. Prosilec temu nasprotuje in navaja, da je sklicevanje na navedeno izjemo v konkretnem primeru brezpredmetno, ker je predkazenski postopek v predmetni zadevi že zaključen.
Iz navedenega izhaja, da se je organ pri zavrnitvi skliceval na izjemo po 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki organu omogoča zavrnitev zahteve za dostop do informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. V zvezi s tem je najprej potrebno pojasniti pojem kazenski pregon, ki v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Posredno iz ZKP in Zakona o državnem tožilstvu (Ur.l. RS, št. 64/94 s spremembami, v nadaljevanju ZDT) lahko razberemo, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe, ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ, s tem ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ varujejo vsi podatki iz vseh faz postopka kazenskega pregona. Navedena izjema se lahko deloma pokriva z 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, s katero ZDIJZ varuje podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, torej tudi kazenskega (opomba Pooblaščenca). Tako je uporaba ene ali druge izjeme odvisna od organa, od katerega se informacija zahteva, ter od faze, v kateri je postopek kazenskega pregona. Namen izjeme po 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ pa je predvsem zagotoviti nemoteno izvedbo kazenskega postopka.
6. tč. 1. odst. 6. čl ZDIJZ določa kumulativno dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme:
1. da je postopek še v teku,
3. da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka.
Za obstoj te izjeme morata biti podana oba pogoja skupaj, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju ločeno presojal obstoj vsakega izmed njiju.
Glede vprašanja, ali je postopek še v teku, se je Pooblaščenec oprl na dopis Okrožnega državnega tožilstva št. 021-22/2007/6, iz katerega izhaja, da je Okrožno državno tožilstvo v zvezi z navedeno zadevo dne 19.04.2007 vložilo zahtevo za preiskavo zoper več oseb. Iz navedenega tako izhaja, da kazenski postopek še ni zaključen, kar pomeni, da je izpolnjen prvi pogoj za uveljavitev izjeme iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Za zavrnitev dostopa do dokumentov pa mora biti izpolnjen tudi drugi pogoj – to je, da bi razkritje zahtevanih dokumentov škodovalo izvedbi postopka. Ta pogoj organ zavezuje k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora organ (ki dokumenta ne želi razkriti) izkazati, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina oziroma, da bi nastala določena škoda izvedbi kazenskega postopka. Pri tem mora biti ogrozitev dejanska, in ne le hipotetična. Zavezani organ lahko dostop do zahtevanega dokumenta zavrne, če bi njegovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128). Organ mora torej kot verjetno izkazati, da bi bil z razkritjem zahtevanih dokumentov ogrožen kazenski pregon.
Pooblaščenec je zaradi uresničitve načela materialne resnice, ki ga določa 1. odstavek 8. člena ZUP, in po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje ter v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, sam izvedel t.i. škodni test.
Izhajajoč iz navedb organa v izpodbijani odločbi in dopisa Okrožnega državnega tožilstva z dne 24.04.2007 ter na podlagi vpogleda v zapisnik in priloge, je Pooblaščenec ugotovil, da bi razkritje kateregakoli podatka, ki se nahaja v dokumentu, ki ga je prosilec zahteval pod tč. 2, lahko škodovalo izvedbi kazenskega pregona. V fazi preiskave, v katerih se kazenski postopek nahaja, namreč ni mogoče določiti, katera listina je oz. ni pomembna za nadaljnji kazenski postopek. Poročilo, ki ga zahteva prosilec, je priloga kazenske ovadbe oz. priloga zahteve za preiskavo. Tožilstvo je v zahtevi za preiskavo predlagalo zaslišanje več prič, med drugim tudi oseb, katerih uradni zaznamki o opravljenih razgovorih so sestavni del poročila, ki ga zahteva prosilec. Iz poročila in prilog tako izhajajo dejanske ugotovitve v zvezi s potekom dogodka, kot tudi osebe, ki so bile v dogodkih udeležene, torej tudi morebitni osumljenci. Pooblaščenec obenem ugotavlja, da je določen dokument v trenutni fazi postopka lahko brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov. Dokazi in podatki, ki utegnejo biti koristni za postopek, se še zbirajo, kar pomeni, da bi dostop javnosti do teh dokumentov lahko onemogočil kasnejšo izvedbo dokazov in s tem tudi izvedbo samega kazenskega postopka. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec zaključil, da je pravilno stališče organa, da v predmetni zadevi tudi delni dostop, v skladu s 7. čl. ZDIJZ, ni mogoč. Navedeni člen ZDIJZ, ki ureja institut delnega dostopa, namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke in druge izjeme iz 6. člena ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Kot je ugotovil Pooblaščenec, v konkretnem primeru delni dostop ni mogoč, ker je, upoštevaje trenutno fazo postopka, potrebno varovati vse podatke iz zapisnika in prilog, saj organ ne more vedeti, kateri podatki se bodo kot pomembni »izkazali« šele v kasnejši fazi postopka. V skladu z navedenim je Pooblaščenec ugotovil, da je glede dokumentov, ki jih je prosilec zahteval v tč. 2, podana izjema po 6. točki 1. odst. 6.čl. ZDIJZ in da je organ zahtevo prosilca upravičeno zavrnil.
Pooblaščenec je, po opravljenem preizkusu, izvedenem po 2. odst. 247. čl. ZUP, ki je pokazal, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev postopka in kršitev ZDIJZ, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, pritožbo prosilca zavrnil, saj je ugotovil, da je bil postopek pred izpodbijano odločbo pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba oziroma upravni spor, pač pa je upravni spor dopusten zoper odločbo organa, št. 090-12/07/4 z dne 14.02.2007. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
Pooblaščenka