Prosilec - Sodni svet RS
+ -Številka: 021-21/2007
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, v nadaljevanju ZInfP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Sodnega sveta, Tavčarjeva 9, Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 3/07-100, z dne 16. 02. 2007, na podlagi IV. odst. 27. čl. ZDIJZ ter I. odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Organ mora prosilcu v roku 3 (treh) dni od pravnomočnosti te odločbe posredovati fotokopijo celotnega drugega in tretjega odstavka obrazložitve svoje odločbe št. 2/06-1187 z dne 10. 07. 2006.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 23. 01. 2007 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je od organa zahteval pravni akt, ki vsebuje tudi obrazložitev odločitve, s katerim je Sodni svet potrdil negativno oceno sodniške službe okrožni sodnici Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani ____________. Meni, da je zahtevan dokument javne narave, za katerega pridobitev po zakonu ni potrebno izkazovati pravnega interesa. Nadalje navaja, da je podobnega mnenja tudi predsednik Ustavnega sodišča RS dr. Janez Čebulj, ki je za tednik Mag z dne 10. 01. 2007 med drugim dejal, da »ker imajo sodniki status funkcionarjev, bi morali biti razlogi za razrešitev javno dostopni«. Prosilec zahtevani dokument želi v obliki fotokopije ali drugačnega prepisa.
Organ je zahtevi prosilca delno ugodil in je prosilcu posredoval prepis odločbe št. 2/06-1187, z dne 10. 07. 2006, pri čemer je iz izreka in obrazložitve navedene odločbe izbrisal ime in priimek sodnice, na katero se odločba nanaša in sodišče, na katerem je bila sodnica zaposlena ter celoten drugi in tretji odstavek obrazložitve odločbe.
Ker je organ zahtevo prosilca delno zavrnil, je na podlagi 22. člena ZDIJZ o tem izdal pisno odločbo. V izreku odločbe št. 3/07-100, z dne 16. 02. 2007 je organ navedel, da je zahtevo prosilca zavrnil v delu, ki se nanaša na osebne in tajne podatke, v preostalem pa je zahtevi ugodil. V obrazložitvi je navedel, da je z zahtevano odločbo št. 2/06-1187, z dne 10. 07. 2006 potrdil oceno sodniške službe, ki jo je za okrožno sodnico izdelal personalni svet Višjega delovnega in socialnega sodišča in ki je bila potrjena s sklepom personalnega sveta Vrhovnega sodišča RS ter ugotovil, da sodnici preneha sodniška funkcija z dnem 10. 07. 2006. V odločbi je med drugim v celoti povzeta ocena sodniške službe, ki jo je izdelal personalni svet Višjega delovnega in socialnega sodišča in ki je bila potrjena s sklepom personalnega sveta Vrhovnega sodišča RS. Ocena sodniške službe in osebna evidenca sodnikov sta na podlagi 36. in 72. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZSS) zaupnega značaja in kot takšni spadata med izjeme iz 6. člena ZDIJZ, zaradi česar je organ zahtevo v tem delu zavrnil. Iz prepisa odločbe, ki ga je poslal prosilcu, je zato izbrisal osebne podatke sodnice in podatke, ki se nanašajo na oceno sodniške službe (drugi in tretji odstavek obrazložitve odločbe).
Prosilec je dne 06. 03. 2007 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da mu organ ni posredoval bistvenih podatkov, za katere je izrecno prosil. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, naj bi bila ocena sodniške službe in osebna evidenca sodnikov zaupnega značaja in kot taka izjema iz 6. člena ZDIJZ. Prosilec meni, da je organ v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahteve prosilca, napačno interpretiral oziroma uporabil materialne predpise s področja varstva osebnih podatkov.
Organ je dne 14. 03. 2007 pritožbo, skupaj z izpodbijano odločbo in prepisom zahtevane odločbe v obliki, v kateri je že bil posredovan prosilcu, poslal v odločanje Pooblaščencu. Po pozivu Pooblaščenca je organ dne 03. 04. 2007 poslal zahtevano odločbo še v njeni izvorni obliki, brez prekritih podatkov.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da je organ prepis odločbe, ki jo zahteva prosilec, le-temu delno že posredoval, pri čemer je v prepisu izločil oziroma izbrisal ime in priimek sodnice, na katero se odločba nanaša, sodišče, na katerem je bila sodnica zaposlena ter celotni drugi in tretji odstavek obrazložitve odločbe. Glede na to, da se je prosilec zoper odločbo organa pritožil zgolj v tistem delu, ko mu je bilo zavrnjeno posredovanje tistega dela obrazložitve zahtevane odločbe, ki se nanaša na oceno sodniške službe (drugi in tretji odstavek obrazložitve odločbe), je bilo vsebinsko potrebno odločiti le še o dostopu do tega dela zahtevane odločbe.
1. Ali je organ zavezanec po ZDIJZ
Zavezance za posredovanje informacij javnega značaja določa prvi odstavek 1. člena ZDIJZ, po katerem so zavezanci državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
Organ je zavezanec po ZDIJZ, in sicer kot samostojni državni organ sui generis. Opredeljen je v 131. členu Ustave RS, njegova samostojnost kot državnega organa sui generis pa je bila potrjena tudi z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije opr. št. U-I-224/96 z dne 22. 05. 1997, ki v točki 11 ugotavlja, da je Sodni svet državni organ, v katerem so večinsko s svojimi izvoljenimi predstavniki zastopani nosilci sodne veje oblasti. Njegovo sestavo dopolnjujejo člani, ki jih postavljata v sodelovanju zakonodajna oblast in predsednik republike. Sodni svet je torej organ, ki opravlja posebno vlogo pri konstituiranju sodne oblasti ter po veljavni zakonski ureditvi praviloma odloča o vprašanjih, ki zadevajo pravni položaj sodnika. Z vidika organizacije državne oblasti je Sodni svet poseben organ (državni organ sui generis), ki ga ni mogoče uvrstiti v nobeno od treh vej oblasti.
Ugotovitev, da je organ zavezanec za dajanje informacij javnega značaja, nenazadnje izhaja tudi iz informativnega kataloga organov, ki ga po določilu tretjega odstavka 1. člena ZDIJZ na svetovnem spletu objavi in redno osvežuje ministrstvo, pristojno za upravo, kjer je organ naveden pod točko 33.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani dokument nedvomno predstavlja informacijo javnega značaja, saj gre za odločbo, ki se nahaja v materializirani obliki, s katero organ razpolaga in ki jo je izdelal v okviru izvajanja svojih nalog in pristojnosti (na podlagi drugega odstavka 33. člena ZSS).
Ker torej zahtevani dokument predstavlja informacijo javnega značaja, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal le še, ali podatki iz ocene sodniške službe, ki je v celoti povzeta v drugem in tretjem odstavku obrazložitve zahtevane odločbe, predstavljajo kakšno izmed zakonsko določenih izjem. Prvi odstavek 6. člena ZDIJZ namreč taksativno našteva izjeme, zaradi katerih organ lahko prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. V obrazložitvi zavrnilnega dela izpodbijane odločbe se je organ skliceval na obstoj izjem iz 1. in 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker naj bi šlo za tajne in osebne podatke.
3. Izjema iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Določba 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavlja prvo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Takšna izjema je odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Zakon, ki ureja tajne podatke, je Zakon o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 87/01 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju: ZTP). Iz tega izhaja posledica, da če nek dokument ni opredeljen oziroma označen kot tajen na podlagi in v skladu z ZTP, organ zavezanec po ZDIJZ ne more zavrniti dostopa do informacije, sklicujoč se na izjemo iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, četudi bi razkritje določenega podatka lahko ogrozilo javno varnost, obrambo države, zaupnost njenih mednarodnih odnosov ali zaupnost obveščevalne in varnostne dejavnosti državnih organov. V ZTP je področje določanja, varovanja in dostopnosti javnih podatkov urejeno enotno, celovito in za vse državne organe enako. S strogim načinom določanja podatkov za tajne se namreč preprečuje zloraba instituta tajnosti podatka za prikrivanje različnih nepravilnosti in nezakonitosti v organih. Pri obravnavanju pritožbe je tako bistvenega pomena, ali zahtevani dokument izpolnjuje pogoje, ki jih za določitev podatka kot tajnega narekuje ZTP.
Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni in formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. člen ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.
Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni naslednji trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. člen ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene o možnih škodljivih posledicah, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. člen ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. člen ZTP).
Upoštevajoč navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru ni podana izjema iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Že na prvi pogled je namreč očitno, da se zahtevani podatki ne nanašajo na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS oziroma na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje. Podatki v zahtevani odločbi pa tudi niso bili opredeljeni kot tajni na podlagi ZTP, pač pa se je organ v odločbi skliceval na določbi 36. in 72. člena ZSS, po katerih so podatki iz ocene sodniške službe zaupni oziroma tajni. Iz navedenega izhaja, da ni podan ne materialni, ne formalni kriterij za opredelitev podatka kot tajnega, zato je sklicevanje organa na izjemo iz 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ neutemeljeno.
4. Izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je mogoča zavrnitev zahteve za dostop do informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju: ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke 6. člena ZVOP-1, je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. V 2. točki 6. člena ZVOP-1 pa je določeno, da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Na podlagi zgoraj citiranih določb ZVOP-1 Pooblaščenec najprej ugotavlja, da podatki iz ocene sodniške službe nedvomno predstavljajo osebne podatke v smislu ZVOP-1. Vendar pa je na tem mestu potrebno poudariti, da je ena od najpomembnejših funkcij pravice do informacij javnega značaja njena nadzorna funkcija in prav ta se je z novelo ZDIJZ (Uradni list RS, št. 61/2005), ki je stopila v veljavo 15. 07. 2005, še okrepila, saj je v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne, op. Pooblaščenca), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. S tem se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Ustava RS v prvem odstavku 129. člena določa, da je funkcija sodnika trajna ter da sodnike voli državni zbor na predlog Sodnega sveta (130. člen). Da sodniki opravljajo javno funkcijo, je razvidno tudi iz 1. člena ZSS, ki določa, da sodnik, izvoljen v sodniško funkcijo, dobi položaj, ki mu ga zagotavljajo ustava, zakon, ki ureja organizacijo in pristojnost sodišč in ta zakon. Najpreciznejšo definicijo funkcionarjev pa vsebuje Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/2002, ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju: ZSPJS), ki v 3. točki 2. člena določa, da so funkcionarji osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami, osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti. Iz navedenih določb izhaja, da so sodniki javni funkcionarji, ki opravljajo javno funkcijo, kar pomeni, da tudi v primeru sodnikov pride v poštev zgoraj citirana določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pravzaprav predstavlja izjemo (določenih) izjem, tako tudi izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. To pomeni, da v primeru, ko gre za podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, ni dopustno sklicevanje na izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej na varstvo osebnih podatkov.
Osnovnih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, kot so podatki o imenu, nazivu, položaju, plači, službenem naslovu ipd., pa po mnenju Pooblaščenca ni mogoče enačiti s celoto osebnih podatkov, ki so zbrani v oceni sodniške službe, ki jo za posameznega sodnika izdela personalni svet višjega sodišča. Ocena sodniške službe, izdelana s strani personalnega sveta višjega sodišča, je sicer nedvomno povezana z opravljanjem javne funkcije sodnika, kar je na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ načeloma zadosten argument za razkritje takšnega dokumenta javnosti, vendar pa je po oceni Pooblaščenca pri odločanju o razkritju ocene sodniške službe potrebno upoštevati tudi poseben položaj, ki ga ima sodstvo kot ena izmed treh vej oblasti v ustavni ureditvi Republike Slovenije. Kako pomembna sta položaj in funkcija sodstva v slovenski državni ureditvi, je razvidno že iz samega obsega ureditve sodstva na ustavni ravni. Iz vsebine relativno obsežne ustavne ureditve sodstva pa sta zlasti razvidni zahteva in potreba po neodvisnem in nepristranskem sodstvu. 125. člen Ustave RS tako določa, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni in so vezani na ustavo in zakon. Prvi odstavek 129. člena med drugim določa, da je funkcija sodnika trajna. Sodnike voli državni zbor na predlog Sodnega sveta (130. člen). Funkcija sodnika ni združljiva s funkcijami v drugih državnih organih, v organih lokalne samouprave in v organih političnih strank, ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, za katere to določa zakon (133. člen). Nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju v sodišču. Sodnik ne sme biti priprt, niti ne sme biti brez dovoljenja državnega zbora zoper njega začet kazenski postopek, če je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodniške funkcije (134. člen).
Iz navedenih ustavnih določb je razvidno, na kako visoko mesto je ustavodajalec postavil neodvisnost, nepristranskost in učinkovitost sodstva ter s tem posredno tudi ugled in avtoriteto sodstva v javnosti. Za vsako državo je izjemnega pomena zaupanje državljanov v sodstvo, to pa je v prvi vrsti odvisno od vtisa, ki ga ima javnost o sodstvu. Poudarjanje neodvisnosti in nepristranskosti sodstva v najvišjem pravnem aktu države je namenjeno tudi temu, namreč vtisu o neodvisnosti in nepristranskosti sodstva. Takšnega mnenja je tudi mag. Andraž Teršek, asistent na Pravni fakulteti v Ljubljani, ki je v članku z naslovom Krhka in izmuzljiva sodniška etika v časopisu Večer z dne 14. 10. 2006 zapisal: »Ugled in avtoriteta sodstva sta najverjetneje v največji meri odvisna prav od zaupanja v neodvisnost, nepristranskost in učinkovitost sodstva. Ob formalnih kriterijih nepristranskosti, neodvisnosti in učinkovitosti je nadvse pomemben ali še pomembnejši kriterij vtisa, ki ga imajo državljani o sodstvu.« Da je varovanje ugleda in zaupanja v sodni sistem kot garanta pravice bistvenega pomena za vsako demokratično družbo, v svojih sodbah poudarja tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (glej sodbo Prager in Oberschlick v. Avstrija). Ob upoštevanju navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da bi razkritje ocen sodniških služb sodečih sodnikov, ki predstavljajo sodni sistem, lahko privedlo do nezaupanja javnosti v sodstvo in s tem tudi do poslabšanja vtisa o sodstvu kot neodvisni in nepristranski veji oblasti, ki deluje strokovno in po najvišjih moralnih načelih. Omajanje vtisa javnosti o neodvisnem, nepristranskem in strokovnem sodstvu pa je v nasprotju s cilji, ki jih je zasledoval ustavodajalec z ustavnimi določbami o sodstvu in pomeni veliko nevarnost za celoten pravni sistem.
Kljub zgoraj navedenim pomislekom, pa Pooblaščenec opozarja, da so v konkretni zadevi podane tudi druge okoliščine, zaradi katerih je ta primer netipičen. Prosilec namreč zahteva oceno sodniške službe sodnice, ki je bila razrešena in ki sodniške službe ne opravlja več, pri čemer je bila razrešena ravno na podlagi vsebine zahtevane ocene. Razkritje ocene sodniške službe, na podlagi katere je bil sodnik razrešen, pa po mnenju Pooblaščenca ne more omajati zaupanja v delo sodnika, na katerega se ocena nanaša, saj ta sodniškega poklica ne opravlja več, ob tem pa konkretna ocena sodniške službe ne vsebuje nobenega takšnega podatka, na podlagi katerega bi se lahko porodil dvom v pravilnost odločitve razrešene sodnice v konkretnih zadevah, v katerih je sodila. Zato konkretna ocena sodniške službe tudi ne more v tolikšni meri omajati splošnega vtisa javnosti o neodvisnem, nepristranskem in strokovnem sodstvu, da bi to lahko pomenilo nevarnost za celoten sodni in s tem pravni sistem.
Pooblaščenec je po temeljitem pregledu vsebine ocene sodniške službe, kot je povzeta v zahtevani odločbi, ugotovil, da v njenem besedilu tudi sicer ni osebnih podatkov drugih oseb (to je oseb, ki niso javni uslužbenci oziroma funkcionarji), kot tudi nobenih drugih podatkov, ki bi predstavljali kakšno izmed izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato ocenjuje, da je na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ potrebno dovoliti dostop tudi do tistega dela obrazložitve zahtevane odločbe, ki se nanaša na oceno sodniške službe (drugi in tretji odstavek obrazložitve odločbe).
Kljub temu, da je oceno sodniške službe, na podlagi katere je bila sodnica razrešena, potrebno razkriti že na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, pa Pooblaščenec poudarja, da v konkretnem primeru do istega zaključka pripelje tudi test javnega interesa iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Omenjeni test zakon predvideva v primerih, ko je podana kakšna izmed izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, obstaja pa možnost, da je javni interes glede razkritja zahtevane informacije močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa. Pri testu javnega interesa je torej potrebno sešteti negativne in pozitivne učinke morebitnega razkritja informacij ter pretehtati, ali prevlada pravica javnosti vedeti, torej javni interes, ali pa interes, varovan preko vsaj ene od izjem, zapisanih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Po mnenju Pooblaščenca javni interes za razkritje vsebine ocene sodniške službe, na podlagi katere je bila sodnica razrešena, v tem primeru nedvomno pretehta nad interesom za omejitev dostopa. Javnost ima namreč nedvomno upravičen interes izvedeti, katere so tiste nepravilnosti pri opravljanju sodniške službe, na podlagi katerih so sodniki, kot edini funkcionarji v državi, katerih funkcija je sicer že po ustavi trajna, lahko razrešeni. Gre za najhujšo sankcijo, ki lahko doleti sodnika in ki je v praksi izjemno redka. Nasproti navedenemu interesu javnosti pa v konkretnem primeru stoji pravica do varstva osebnih podatkov razrešene sodnice, ki pa je, kot je bilo že pojasnjeno, zaradi dejstva, da gre za osebne podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, zelo zožena. Javni funkcionar je namreč v manjši meri upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije. Iz navedenega torej izhaja, da v konkretnem primeru pravica javnosti vedeti nedvomno pretehta tako nad pravico sodnice kot fizične osebe do varstva svojih osebnih podatkov, ki so zbrani v oceni njene sodniške službe, na podlagi katere je bila razrešena, kot nad legitimnim interesom, da se varuje integriteta sodne veje oblasti.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je organ ob posredovanju odločbe št. 2/06-1187 z dne 10. 07. 2006 prosilcu neutemeljeno izbrisal drugi in tretji odstavek obrazložitve odločbe, v katerem je v celoti povzel oceno sodniške službe, ki jo je za sodnico izdelal personalni svet Višjega delovnega in socialnega sodišča in ki je bila potrjena s sklepom personalnega sveta Vrhovnega sodišča RS. Organ mora zato prosilcu omogočiti dostop tudi do tega dela obrazložitve zahtevane odločbe.
Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v izpodbijanem delu odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka. Organ je tako dolžan prosilcu posredovati fotokopijo celotnega drugega in tretjega odstavka obrazložitve svoje odločbe št. 2/06-1187, z dne 10. 07. 2006. To je dolžan storiti v roku 3 dni od pravnomočnosti te odločbe. Pravnomočnost bo nastopila v skladu s prvim odstavkom 225. člena ZUP takrat, ko se ta odločba ne bo več mogla izpodbijati v upravnem sporu (rok za vložitev tožbe v upravnem sporu pa je 30 dni).
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka