CZNI združenje - Okrajno sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 021-19/2007/1
Kategorije: Varstvo kazenskega postopka, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Datum: 22.3.07
Številka: 021-19/2007/1
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 255. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06- uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Civilnega združenja za nadzor nad institucijami, Območni odbor osrednje Slovenije, Šmartinska 20/a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper molk Okrajnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi zaradi molka se ugodi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku treh dni od pravnomočnosti te odločbe posredovati fotokopijo zapisnika o glavni obravnavi opr. št. I K 27/2003, ki je bil sestavljen dne 04.10.2006 pri organu, pri čemer mora v navedenem dokumentu prekriti naslednje osebne podatke:
• vse osebne podatke obdolženca, razen njegovega imena in priimka, in sicer: stalno prebivališče, podatki o predkaznovanosti, podatki o tem, ali je v kazenskem postopku;
• imena in priimke vseh ostalih fizičnih oseb, razen imena in priimka sodnice, državnega tožilca, zapisnikarice in zagovornika,
• v 3. odstavku na 4. strani zapisnika: dva priimka z naslovi.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 05.10.2006 na Okrajno sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana, sodnici Andreji Sajovic v skladu s 5. čl. ZDIJZ, naslovil zahtevo za dostavo fotokopije zapisnika o javni glavni obravnavi z dne 04.10.2006, v zadevi pod opr. št. I K 27/2003. Pri tem dodaja, da je sodnica Andreja Sajovic, kot organ javnega sektorja, po končani glavni obravnavi, predstavniku prosilca zavrnila posredovanje zahtevane fotokopije, kar je v nasprotju z ZDIJZ. Nadaljuje, da sta bila na navedeni glavni obravnavi prisotna tudi dva člana prosilca, ki sta poimensko navedena v samem zapisniku. Statut prosilca v 1. čl. določa: Civilno združenje za nadzor nad institucijami je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi odpravljanja nezakonitosti in neenakosti državljanov v slovenski družbi. V 8. čl. statuta pa je navedena osnovna dejavnost prosilca, ki med drugim določa: opozarjanje posameznih institucij na kršitve, ki jih zakrivijo posamezniki zaposleni v teh institucijah, ter izpostavljanje primerov članov prosilca v smislu pomoči javnosti pri popravi krivic.
Prosilec dodaja, da glede na navedeno utemeljeno zahtevajo kopijo zapisnika. Pri tem se podrejeno sklicujejo že na dokončano odločanje v primeru I K 27/2003, ko je Vrhovno sodišče prosilcu dne 12.04.2006, št. Su 36-03/2006-78-1 posredovalo zapisnik z dne 21.10.2005 v zadevi pod opr. št. I K 27/2003, skladno z vlogo z dne 24.10.2005.
Prosilec zaključuje, da je povsem nepotrebno ponavljanje istovrstnih stvari in dejanj, saj povsem jasno ponovljeno zahtevajo posredovanje javne listine. Upravičeno sumijo, da je zavračanje namerno, saj skoraj vsa sodišča, z redkimi izjemami ne spoštujejo ZDIJZ. Tako ponavljajoče dejanje povečuje kritičnost do sodstva, prosilec pa je zavezan, da opozarja na napake.
Na zahtevo prosilca je odgovorila zgoraj navedena okrajna sodnica z dopisom opr. št. I K 27/2003, z dne 29.11.2006. Sporočila je, da ni izkazan opravičen interes za pregled in prepis kazenskega spisa in s tem za kopijo zapisnika o naroku z dne 04.10.2006, kot to določa 128. čl. Zakona o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 8/2006-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZKP). Po mnenju sodišča je ZDIJZ, na katerega se sklicuje prosilec, splošen zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ZKP pa je do njega specialen zakon, ki to pravico konkretizira v kazenskem postopku. Dostop do informacij javnega značaja je v kazenskem postopku omogočen z javnostjo glavnih obravnav, na katerih se ima javnost možnost seznaniti s samo zadevo in potekom postopka, s tem pa je omogočena tudi kontrola javnosti nad izvajanjem sodne oblasti. Za sam pregled in prepis kazenskih spisov in s tem tudi zapisnikov o glavnih obravnavah pa ZKP oža krog upravičencev na stranke postopka in tiste, ki izkažejo opravičen interes, ki ga doslej prosilec ni izkazal. Kljub zavrnitvi zahtevka pa po mnenju sodišča ni bila v ničemer kršena pravica prosilca do dostopa do informacij javnega značaja, saj je prosilec imel možnost in se tudi je udeležil glavne obravnave, na kateri se je prosilec seznanil z vsebino samega zapisnika, ki je predmet zahteve. Zapisnik je bil namreč v skladu z ZKP sestavljen z glasnim narekovanjem.
Prosilec je dne 05.12.2006 na Pooblaščenca naslovil pritožbo zaradi zavrnitve izdaje kopije zapisnika o naroku javne glavne obravnave z dne 04.10.2006. Na glavni obravnavi sta bila prisotna tudi dva člana prosilca. Predsedujoča sodnica posameznica je ob začetku zasedanja ugotovila prisotnost poimensko prisotnih kot javnost. Prosilec je neposredni predstavnik ljudstva in izvaja nadzor nad vsemi nepravilnostmi slovenskih državnih organov. V konkretnem primeru pa je vpijoče nakazana kršitev človekovih pravic. Prosilec ne posega v samo odločanje sodišča, vendar ščiti vsako kršenje zakonov, ustave, kot tudi podpisane pravice po EU konvenciji. To pa izkazuje opravičen interes do listine, ki izkazuje tako kršitev. Kot temelj za nadaljevanje ukrepanj in opozarjanja na kršitve zahtevajo zapisnik na javni obravnavi, kar pa naj ne bi predstavljalo poseganje v presojo ali pregledovanje ostale dokumentacije. Prosilec zaključi s sklicevanjem na svoj zahtevek z dne 04.10.2006, skl. KLB 78/05, v katerem navaja svoje pravice, ki jih ima na podlagi statuta in kot pravna oseba zasebnega prava in ga je sodnica zavrnila z dopisom z dne 29.11.2006. Prosilec zahteva uradno vročitev zapisnika ali pa zavrnitev s pravnim poukom o pritožbi.
Pooblaščenec je z dopisom z dne 06.12.2006, št. 0900-330/2006/2 organ pozval, da mu v roku treh dni sporoči, zakaj ni pravočasno odločil o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja.
Organ je dne 12.01.2007 na Pooblaščenca naslovil dopis št. Su 1-8/2006, z dne 04.01.2007, v katerem je predsednica organa, kot uradna oseba za dostop do informacije javnega značaja, sporočila razloge, zakaj niso pravočasno odločili o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja. Navaja, da se je z zadevo seznanila šele 15.12.2006, ko je od razpravljajoče sodnice Andreje Sajovic, ki vodi kazenski postopek opr. št. I K 27/2003, na katerega se nanaša zahteva prosilca, prejela odgovor na dopis Pooblaščencu z dne 13.12.2006, kateremu je bil priložen poziv Pooblaščenca z dne 06.12.2006, da je potrebno sporočiti, zakaj ni bilo pravočasno odločeno o zahtevi prosilca. Zahtevo je organ prejel 11.12.2006, ki pa je bila očitno vložena v kazenski spis opr. št. I K 27/2003. Razpravljajoča sodnica je po vložitvi vloge v spis dne 13.12.2006 odgovorila na zahtevo Pooblaščenca, ki pa je v urad predsednika organa prišel 16.12.2006. Glede na navedeno, pristojna uradna oseba ni pravočasno odgovorila na zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v skladu z določbo 22. čl. ZDIJZ, ker je zahtevo prosilca obravnavala sodeča sodnica. Iz odgovora sodnice, ki je priložen navedenemu dopisu, pa je razvidno, zakaj je sodnica tako postopala. Sodnica Andreja Sajovic je tako navedla, da je prosilec zahteval kopijo zapisnika po opravljenem naroku, vendar je njegovo zahtevo takoj ustno zavrnila in tudi obrazložila razloge za zavrnitev. Naslednji dan pa je prejela še pisno zahtevo, na katero je odgovorila z dopisom z dne 29.11.2006. Ob tem še pripominja, da je potrebno o zahtevi odločiti s posebnim pisnim sklepom z navedbo razlogov za odrek pravice pregleda in prepisa spisa samo, če se odreče pregled in prepis iz razlogov obrambe ali varnosti države ali če je bila javnost izključena z glavne obravnave. Če se odreče pregled ali prepis osebi, ki ne izkaže opravičenega interesa, pa se jo o tem samo obvesti. Sodnica Andreja Sajovic zaključuje, da je vse navedeno storila, razlog, zakaj na pisno zahtevo ni odgovorila takoj, pa je v obilici tekočih delovnih obveznosti, pri čemer glede na to, da je zahtevo že ustno zavrnila, pisnega odgovora ni uvrstila med prioritetne naloge.
Ker organ o zahtevi prosilca ni odločil, je Pooblaščenec z dopisom z dne 15.01.2007, št. 0900-330/2006/4 organ pozval, da mu nemudoma oz. najkasneje v roku petih dni posreduje zapisnik javne obravnave z dne 04.10.2006 v zadevi pod opr. št. I K 27/2003.
Organ je z dopisom št. Su 1-8/2006 z dne 18.01.2007 Pooblaščenca obvestil, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, ker se spis od dne 05.01.2007 nahaja na Višjem sodišču v Ljubljani, zaradi reševanja pritožbe.
Pooblaščenec se je z dopisom št. 0900-330/2006/6 z dne 05.02.2007 obrnil na Višje sodišče v Ljubljani in ga pozval, da mu posreduje zapisnik z glavne obravnave z dne 04.10.2006 v kazenski zadevi pod opr. št. I K 27/2003, ki se nahaja v pritožbenem spisu.
Dne 15.02.2007 je Višje sodišče v Ljubljani s spremnim dopisom št. Su 99/2007, z dne 13.02.2007, posredovalo zahtevan dokument.
Pritožba je utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. odstavku 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, torej tudi vseh sodišč kot državnih organov, ne le državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
1. odst. 1. čl. Zakona o sodiščih (Ur.l. RS, št. 100/2005 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZS-UPB2) pravi, da sodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo sodniki na sodiščih, ustanovljenih s tem ali z drugim zakonom. Iz navedenega izhaja, da izvajanje sodne oblasti (kamor sodi tudi sojenje v konkretnih pravdnih zadevah), predstavlja del javnopravnih nalog organa in s tem spada v njegovo delovno področje.
Pooblaščenec ugotavlja, da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga in da le-ta izvira iz delovnega področja organa, zato zahtevana informacija izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja.
2. Načelo prostega dostopa po ZDIJZ
Zaradi navedb prosilca, ki utemeljuje, kakšen cilj zasleduje s pridobitvijo zahtevanih informacij, Pooblaščenec pojasnjuje, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. čl. ZDIJZ). Po tej določbi so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi 3. odst. 17. čl. ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prosilčev namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje, za rešitev njegove pritožbe ni pravno relevanten. Pooblaščenec je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni.
3. Odločanje po ZDIJZ
V obravnavani zadevi organ ni odločal z odločbo oz. zahteve na podlagi ZDIJZ ni obravnavala uradna oseba za posredovanje javnega značaja v skladu z 9. čl. ZDIJZ, temveč je o njej odločala sodnica, ki vodi konkretni postopek, v okviru katerega je nastal tudi zahtevani dokument. Na podlagi navedenega Pooblaščenec na tem mestu opozarja, da o zahtevi po ZDIJZ nikakor ni pristojna odločati sodnica, ki konkretni postopek vodi. 9. čl ZDIJZ namreč nalaga, da o zahtevi odloči uradna oseba, pristojna za posredovanje informacij javnega značaja, da v vsakem posameznem primeru presodi, ali zahtevi prosilca ugodi, oziroma ali zahtevo zavrne, če ugotovi obstoj razlogov za uporabo izjem iz 6. člena ZDIJZ. Iz tega sledi logičen sklep, da je odgovornost za presojo, ali je podana izjema od prosto dostopnih informacij, na uradni osebi, določeni v skladu z ZDIJZ. Uradna oseba je pri odločanju samostojna, saj v skladu z ZUP sama vodi postopek in odloča, zato je posledično lahko tudi zaradi tega odgovorna za prekršek, določen v kazenskih določbah ZDIJZ in ZInfP.
Pooblaščenec v nadaljevanju pojasnjuje, da določba 128. čl. ZKP ne ureja dostopa do informacij javnega značaja, temveč pravico do pregleda in prepisa spisa. Pravica do pregleda in prepisa spisa pa ne omogoča le dostopa do informacij javnega značaja, temveč do celotnega sodnega spisa. Iz tega razloga, ker gre za različni pravni podlagi za dostop do informacij, po ZDIJZ namreč do informacij javnega značaja in po ZKP do vseh informacij, vsebovanih v določenem sodnem spisu, je sklicevanje na 128. čl. ZKP pri dostopu do informacij javnega značaja pravno zgrešeno. Takšen zaključek po mnenju Pooblaščenca pomeni, da je organ dostop do dokumenta zavrnil, ker ni izkazan upravičen interes, kar je povsem nepravilno in v nasprotju z določbami ZDIJZ, kjer so razlogi oziroma izjeme, zaradi katerih se lahko dostop do informacije javnega značaja zavrne, povsem jasni in določni. Pooblaščenec opozarja, da četudi se zahteva nanaša na dostop do zapisnika javne glavne obravnave, ki je del sodnega spisa in še predmet obravnave določenega sodnika, slednje ne pomeni, da se lahko v postopku dostopa do informacij javnega značaja ugotavlja oz. presoja upravičenost interesa, ki jih narekuje 128. čl. ZKP. Ravno nasprotno, za postopek po ZDIJZ prosilcu zahteve ni potrebno pravno utemeljiti in organ tudi nima pravice spraševati in ugotavljati upravičenost interesa, temveč mora uradna oseba zgolj ugotoviti, ali zahtevani dokument predstavlja informacijo javnega značaja ali ne, ker so podane izjeme iz 1. odst. 6.čl. ZDIJZ. Poleg tega je postopek dostopa do informacij javnega značaja postopek, v katerem se odloča o upravni zadevi, ne pa sodni postopek, tako da gre za dve povsem različni pravni področji. Povsem različen je tudi objekt varstva, ki terja tudi drugačen postopek. Tudi slednje potrjuje, da gre za dva popolnoma ločena postopka. Uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja je torej v postopku odločanja zavezana k uporabi določb ZDIJZ, v skladu s 15. čl. ZDIJZ pa je za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, dolžna uporabljati določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ne pa določbe ZKP. Zato gre v postopku dostopa do informacij javnega značaja vsekakor za odločanje o upravni zadevi. Upravna zadeva je podrobneje opredeljena v 1. odst. 2. čl. ZUP kot odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Odločanje v upravni zadevi ne pomeni sojenja, zato v teh zadevah odloča uradna oseba, imenovana v skladu z 9. čl. ZDIJZ in ne sodnik, ki mu je zadeva dodeljena v obravnavo oziroma razsojo.
Po določbi 210. čl. ZUP vsebuje pisna odločba uvod, izrek, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, ime organa s številko in datumom odločbe, podpis uradne osebe in pečat organa. Podrobnejša vsebina obrazložitve odločbe je določena v 214. čl. ZUP:
1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le to oprto;
3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov;
4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba;
5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da bi moral organ v zvezi z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja uporabiti ZDIJZ, pri čemer bi moral v konkretnem primeru presoditi, ali je podana katera od izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
4. Izjeme od prostega dostopa
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Le – ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
Prosilec se je pritožil zato, ker organ o njegovi zahtevi ni odločal z odločbo, kar se v skladu s 6. odst. 22. čl. ZDIJZ šteje, da je organ zahtevo zavrnil. Pooblaščenec je zato kot organ druge stopnje v skladu s 3. odst. 255. čl. ZUP dolžan rešiti zadevo po dokumentih in izdati odločbo oz. opraviti postopek in nato s svojo odločbo rešiti zadevo.
Na tej podlagi je Pooblaščenec preučil dokument, ki ga zahteva prosilec in v nadaljevanju presojal, ali gre za prosto dostopne informacije ali pa je podana katera od izjem od prostega dostopa, določena v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
4.1 Izjema po 6. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
6. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ omogoča organu zavrnitev zahteve za dostop do informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.
Pooblaščenec se je ukvarjal s pojmom kazenski pregon, ki v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Posredno iz ZKP in Zakona o državnem tožilstvu (UL RS, št. 64/94 s spremembami, v nadaljevanju ZDT) lahko razberemo, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe, ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ, s tem ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ varujejo vsi podatki iz vseh faz postopka kazenskega pregona. Navedena izjema se lahko deloma pokriva z 8. točko 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, s katero ZDIJZ varuje podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, torej tudi kazenskega (opomba Pooblaščenca). Tako je uporaba ene ali druge izjeme odvisna od organa, od katerega se informacija zahteva, ter od faze, v kateri je postopek kazenskega pregona.
6. točka 1. odst. 6. čl ZDIJZ tako določa kumulativno dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme:
1. da je postopek še v teku,
2. da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka.
Za obstoj te izjeme morata biti nujno podana skupaj oba pogoja. V drugem delu te izjeme, v katerem se zahteva škoda na izvedbi postopka, je vsebovan test, v teoriji imenovan škodni test. Škodni test je eden izmed testov t.i. tehtanja. Dostop do informacije je zato mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo.
Postopek, v okviru katerega je nastal zahtevani dokument, je še v teku, saj je bil Pooblaščenec s strani organa obveščen, da se spis pod opr. št. I K 27/2003 nahaja na Višjem sodišču v Ljubljani zaradi reševanja pritožbe, kar pomeni, da je izpolnjen prvi pogoj za uveljavitev izjeme iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Vendar pa mora biti za obstoj navedene izjeme podan tudi drugi pogoj, škoda.
Ker je v pravu dostopa do informacij javnega značaja dokazno breme za obstoj izjeme od prosto dostopnih informacij na organu, bi moral organ prve stopnje z izvedbo škodnega testa dokazati, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma, da bi nastala določena konkretna škoda za izvedbo postopka. Vendar pa organ o zahtevi prosilca ni odločal, zato je Pooblaščenec, zaradi uresničitve načela materialne resnice, ki ga določa 1. odstavek 8. člena ZUP, in po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje ter v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, sam izvedel t.i. škodni test.
Ogrozitev mora vsakokrat biti dejanska in oprijemljiva, ne le hipotetična. Pooblaščenec ocenjuje, da z razkritjem zahtevanega dokumenta, torej zapisnika z glavne obravnave, nikakor ne bi bil ogrožen kazenski postopek. Že Ustava RS določa javnost sojenja, torej da so sodne obravnave javne, ter da se sodbe izrekajo javno, izjeme določa zakon (24. čl. Ustava RS). Zato se tudi v teoriji utemeljeno postavlja vprašanje, čemu bi bila namenjena z ustavo zagotovljena pravica, če bi bila namenjena samo tistim, ki uspejo priti v sodno dvorano (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 256).
Javnost glavne obravnave ureja tudi procesni zakon, ki v 294. čl. ZKP določa, da so glavne obravnave javne. Na glavni obravnavi smejo biti navzoče polnoletne osebe. Osebe, ki so navzoče na glavni obravnavi, ne smejo imeti pri sebi orožja ali nevarnega orodja, razen paznika obtoženca, ki je lahko oborožen. V 295 čl. ZKP pa je eksplicitno določeno v katerih primerih lahko sodišče izključi javnost, in sicer sme senat, od začetka zasedanja pa do konca glavne obravnave, ob vsakem času po uradni dolžnosti ali na predlog strank, vselej pa po njihovem zaslišanju, izključiti javnost vse ali dela glavne obravnave, če je to potrebno za varovanje tajnosti, varstva javnega reda, morale, varstva osebnega ali družinskega življenja obtoženca ali oškodovanca ali koristi mladoletnika, ali če bi po mnenju senata javnost škodovala interesom pravičnosti. V 296. čl. ZKP pa je določeno, da izključitev javnosti ne velja za stranke, oškodovanca, njihove zastopnike in zagovornika. Senat sme dovoliti, da so na glavni obravnavi, katere javnost je izključena, navzoče posamezne uradne osebe ter znanstveni in javni delavci, na zahtevo obtoženca pa sme to dovoliti tudi njegovemu zakoncu oziroma osebi, s katero živi v zunajzakonski skupnosti in njegovim bližnjim sorodnikom. Predsednik senata opozori tiste, ki so navzoči na glavni obravnavi, katere javnost je izključena, da so dolžni varovati kot tajnost vse, kar zvedo na glavni obravnavi in jih opozori, da pomeni izdaja tajnosti kaznivo dejanje. Ob tem je potrebno opozoriti tudi na 371. čl. ZKP, ki določa, da če je javnost glavne obravnave izključena v nasprotju z zakonom, to pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka.
Glede na zgoraj navedeno javnost glavne obravnave ni vezana samo na prisotnost na obravnavi v sodni dvorani, temveč tudi na vidik pravice, da sme vsakdo poročati o dogajanju na sodni obravnavi in tako obravnavo tudi komentira, razen v primeru, če gre za izjemo, ki jo ureja zgoraj navedeni 296. čl. ZKP. Svoboda informiranja in razvito javno mnenje sta namreč izredno pomembna za preprečevanje zlorab in za demokratično izvrševanje državne oblasti, kamor sodi tudi sodstvo.
V obravnavanem primeru, torej na glavni obravnavi dne 04.10.2006, v zadevi pod opr. št. I K 27/2003, sodišče ni ocenilo, da obstajajo razlogi, zaradi katerih bi bilo potrebno izključiti javnost z glavne obravnave. Pooblaščenec pa ne dvomi, da bi sodišče zagotovo izključilo javnost iz glavne obravnave, če bi prisotnost javnosti lahko škodovala samemu postopku. Prav zato Pooblaščenec ne vidi razloga, zakaj se ne bi mogla tudi širša javnost, torej tudi tista, ki ni bila prisotna v sodni dvorani, seznaniti z dogajanjem na sodišču na način, da se seznani z zapisnikom javne obravnave. Avtentičen zapis pripomore k pravilni oceni o samem dogajanju na sodišču in ne nazadnje tudi k pravilni oceni o delu sodišča kot celote. Seveda pa to ne pomeni, da organ in vsi, ki so se seznanili z osebnimi podatki v okviru javne glavne obravnave, niso dolžni le teh varovati. Samo dejstvo, da so do njih prišli v okviru sodnega postopka, namreč ne spremeni narave teh podatkov.
Pooblaščenec ugotavlja, da se z razkritjem zahtevanega dokumenta, torej zapisnika z glavne obravnave, ne more ogroziti kazenskega pregona, v smislu, da bi se ogrozila izvedba določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se dejanja ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami, zato izjema iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ni izkazana.
Pooblaščenec pa na tem mestu zgolj pripominja, na kar opozarja tudi prosilec, da je Vrhovno sodišče RS, z dopisom z dne 12.04.2006, štev. Su 36-03/2006-78-1, v isti zadevi pod opr, št. I K 27/2003 na zahtevo prosilca, le temu že posredovalo zapisnik iz javne glavne obravnave, vendar z dne 21.10.2005.
4.2 Izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Pooblaščenec je nadalje presojal, ali je podana izjema po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 86/04 in 113/2005, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1).
Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.
Pooblaščenec ugotavlja, da dokument, ki ga zahteva prosilec, vsebuje naslednje osebne podatke:
- ime in priimek obdolženega, njegov naslov, podatki o njegovi predkaznovanosti, podatki o tem, ali je v kazenskem postopku,
- ime in priimek sodnikov, okrožnega državnega tožilca, zapisnikarja in zagovornika obdolženega
- ime in priimek oseb, ki so bile zaslišane kot priče in naslov od posamezne priče,
- ime in priimek hčerke oškodovancev,
- ime in priimek oseb, ki so bile na glavni obravnavi navzoče kot javnost.
Glede imena in priimka obdolženega, Pooblaščenec ugotavlja, da ni varovan osebni podatek. Organ namreč razpored glavnih obravnav v kazenskih zadevah javno objavlja, med drugim na svoji spletni strani, http://www.sodisce.si/okrard/default.asp?id=1012 (kar je v skladu z načelom javnosti sojenja), iz tega razporeda pa sta razvidna tudi ime in priimek obdolženega v posamezni kazenski zadevi. Nasprotno temu so iz prostega dostopa izvzeti vsi ostali osebni podatki obdolženca, ki so navedeni v obravnavanem zapisniku (njegov naslov, podatki o njegovi predkaznovanosti, podatki o tem, ali je v kazenskem postopku).
Med varovane osebne podatke ne sodijo niti osebna imena sodnika, okrožnega državnega tožilca in zapisnikarice, saj so v smislu 1. čl. Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS; št. 56/2002 ter spremembe, ZJU) prva dva funkcionarja, zapisnikarica pa javna uslužbenka. 3. odstavek 6. člena ZDIJZ namreč določa, da se, ne glede na podano izjemo po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke 1. odst. 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Ker so osebni podatki javnih uslužbencev in funkcionarjev, ki so v tem zapisniku, navedeni v zvezi z opravljanjem javnih funkcij oz. v zvezi z delovnim razmerjem, niso varovani osebni podatki.
Varovane osebne podatke pa v konkretnem dokumentu predstavljajo osebni podatki (ime in priimek ter naslov) oseb, ki so bili zaslišani kot priče, saj so v povezavi z vsebino njihovih navedb in v povezavi z obdolženim enostavno, brez velikega napora, določljivi, zato njihovo razkritje ni dopustno, saj bi pomenilo kršitev določil ZVOP-1. Varovani osebni podatki so tudi imena in priimki oseb, ki so bili navzoči na glavni obravnavi kot javnost.
Na podlagi navedenega, Pooblaščenec ugotavlja, da zapisnik o javni glavni obravnavi z dne 04.10.2006, v zadevi pod opr. št. I K 27/2003, vsebuje varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
5. Institut delnega dostopa in pomen zaupnosti po določilu 7. člena ZDIJZ
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanem dokumentu, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop da zahtevanega dokumenta.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. čl. ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilko z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa prosilcu mogoče omogočiti dostop do zahtevanega dokumenta.
Po preizkusu po uradni dolžnosti, ki je pokazal, da v zahtevanem zapisniku ni nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij, je Pooblaščenec pritožbi in zahtevi prosilca ugodil.
Molk organa se v skladu s 4. odst. 22. čl. ZDIJZ šteje kot odločba, s katero je zahteva zavrnjena, iz obrazložitve te odločbe Pooblaščenca pa so razvidni razlogi za delno ugoditev zahtevi. To pomeni, da je bila pritožba zaradi molka utemeljena, kot je razvidno iz 1. tč. izreka. Pooblaščenec je na podlagi 3. odst. 255. čl. ZUP o zahtevi prosilca odločil, zadevo rešil po dokumentih ter odločil sam, tako kot je navedeno v 2. tč. izreka te odločbe. Organ je prosilcu v roku 3 dni od pravnomočnosti te odločbe dolžan posredovati fotokopijo zahtevanega dokumenta, s tem, da mu omogoči delni dostop in v dokumentu prekrije varovane osebne podatke, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Pravnomočnost bo nastopila v skladu s 1. odst. 225. čl. ZUP takrat, ko se ta odločba ne bo več mogla izpodbijati v upravnem sporu (rok za vložitev tožbe v upravnem sporu pa je 30 dni).
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka