Prosilec - Veterinarska uprava RS
+ -Številka: 0900-272/2006/6
Kategorije: Ali dokument obstaja
Datum: 7.2.2007
Številka: 0900-272/2006/6
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) na podlagi 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05, ZInfP), III. in IV. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) ter III. odst. 255. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec), zoper molk Veterinarske uprave RS, Parmova 53, Ljubljana (v nadaljevanju organ),
ODLOČBO:
Pritožba zaradi molka in zahteva prosilca se kot neutemeljeni zavrneta.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 13.7.2006 na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (v nadaljevanju MKGP) naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zahteval je naslednje informacije:
- fotokopije računov, ki so bili v letu 2005 in 2006 plačani advokatskim pisarnam oz. posameznim advokatom, ki jih je najel organ oziroma MKGP za dela na oziroma za organ.
- postopek izbire (sklep o oddaji dela, sklep o zbiranju ponudb, zbrane ponudbe, sklep o izbiri itd. oz. vse dokumente, ki so povezani z izbiro) ter sklenjene pogodbe.
Prav tako je prosilec želel prejeti informacijo o pravno formalnih razlogih, ki so botrovali oddaji dela državnega organa zasebnim advokatskim pisarnam; kot so na primer:
- sklep o ugotovitvi povečanega obsega dela organa oziroma njegovega dela,
- pomanjkanje specialnih znanj, racionalnost poslovanja oz. katerikoli drugi razlogi, ki so formalno dokumentirani in so botrovali oddaji dela.
MKGP je dne 17.7. zahtevo prosilca organu, kot stvarno pristojnemu odstopilo v nadaljnje reševanje.
Organ je prosilca z dopisom št. 323-489/2005-27 z dne 27.7.2006 obvestil, da mu je MKGP dne 17.7.2006 odstopilo njegovo vlogo. Prosilca je obvestil, da po pregledu dokumentov, organ oziroma MKGP v letih 2005 in 2006 nista izpeljala nobenega postopka izbire odvetniških pisarn oziroma odvetnikov posameznikov, vendar pa je organ v omenjenih letih izplačal odvetniškim pisarnam oziroma odvetnikom posameznikom določene zneske. Podlaga izplačila le-teh niso bili računi, temveč sklep disciplinske komisije, sodba in odločba drugostopnega organa. Zaradi varstva osebnih podatkov je navedene dokumente organ prosilcu poslal v anonimizirani obliki.
Dne 11.8.2006 je prosilec na MKGP poslal dopis, v katerem se je pritožil, da informacij ni prejel, zato ga je Pooblaščenec štel kot pritožbo. Prosilec je v dopisu ponovno naštel dokumente, ki jih je zahteval, ter poudaril, da informacij še ni prejel, organ pa mu je posredoval odgovor, da v letih 2005 in 2006 ni izplačal odvetniškim pisarnam računov za storitve, pač pa le stroške, ki so nastali na podlagi sklepov disciplinske komisije ali sodbe oz. odločbe drugostopenjskega organa. Prosilec je vztrajal, da je, glede na javno objavo v tedniku MAG (izsek članka je priložil dopisu), jasno, da je organ najel advokatsko pisarno in, da ga ta advokatska pisarna zastopa in v njegovem imenu opravlja določena dejanja. Prosilec je ugotovil še, da je odgovor organa z dne 27.07.2006, št.: 323-489/2005-24 zavajajoč in ne odraža resničnega stanja.
Na pritožbo prosilca z dne 11.8.2006 je organ odgovoril z dopisom z dne 17.8.2006. V njem je prosilcu ponovno pojasnil, da Veterinarska uprava RS v letih 2005 in 2006 ni najemala odvetniških pisarn. Odvetnica Varja Holec, ki je v člankih omenjena kot zastopnica Veterinarske uprave RS, je svoje delo opravljala po pooblastilu brezplačno. Odvetnica tako organu ni izstavila nobenega računa. Glede na navedeno organ fotokopij računov, ki so bili v letu 2005 in 2006 plačani odvetniškim pisarnam oziroma odvetnikom posameznikom, ni mogel priložiti. Organ je še dodal, da v primeru, če prosilec z odgovorom ni zadovoljen, le-tega vabi, da se oglasi v prostorih Veterinarske uprave RS, kjer si bo lahko ogledal vse račune iz leta 2005 in 2006 ter sam ugotovil, da so podatki organa točni in pravilni. Prosilca je povabil, da se za ogled informacij oglasi na sedežu organa kadarkoli na delovni dan med 7.00 in 16.00 uro.
Pooblaščenec je glede na dopis organa prosilcu dne 21.12.2006 prosilca pozval, da mu sporoči, ali je obiskal sedež organa ter si ogledal informacije, ki jih želi oziroma se prepričal, ali informacije obstajajo.
Prosilec je Pooblaščencu dne 15.1.2007 v dopisu ponovno navedel informacije, ki jih je navedel v zahtevi ter poudaril, da pri pritožbi vztraja, ker informacije, ki jih je prejel, niso popolne. Navedel je še, da glede posredovanih informacij nima razloga, da bi vanje dvomil.
Dne 23.01.2007 je Pooblaščenec pozval organ, naj mu v obravnavo pošlje vse morebitne račune ali siceršnje dokumente v zvezi z zastopanjem Veterinarske uprave RS s strani odvetnice Varje Holec v letih 2005 in 2006, oziroma se v odgovoru izrecno izjasni, da takšni računi ali dokumenti ne obstajajo.
Dne 26.01.2007 je organ z dopisom št. 323-489/2005/29 Pooblaščencu odgovoril in v skladu s I. odst. 10. čl. ZInfP pojasnil, da računi v zvezi z zastopanjem odvetnice Varje Holec ne obstajajo, ker je slednja Veterinarsko upravo RS zastopala brezplačno.
Pritožba ni utemeljena.
ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti zakonu, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v II. odst. 39. čl. Ustave Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33/91-I s spremembami). Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V I. in II. odst. 5. čl. ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa zato, ker je podana kakšna od zakonsko opredeljenih izjem po I. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Definicija informacije javnega značaja je določena v I. odst. 4. čl. ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Ob upoštevanju navedenega in podrobno izkazanega dejanskega stanja Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja ne obstaja, saj organ z dokumenti, ki jih zahteva prosilec, ne razpolaga. Kot je organ prosilcu pojasnil že v dopisu z dne 17.8.2006, ta ne poseduje zahtevanih dokumentov – fotokopij računov plačanih advokatskim pisarnam, dokumentov v zvezi s postopki izbire, sklenjene pogodbe, sklepa o ugotovitvi povečanega obsega dela organa, oziroma drugih formalno dokumentiranih dokumentov, ki bi botrovali oddaji dela.
Pooblaščenec po preučitvi dokumentacije ugotavlja, da je organ prosilčevi zahtevi želel ugoditi, saj mu je pojasnil, katere informacije v zadevi obstajajo ter mu je slednje tudi poslal (organ navaja, da je v omenjenih letih izplačal odvetniškim pisarnam oziroma odvetnikom posameznikom določene zneske, vendar podlaga za izplačilo slednjih niso bili računi, temveč sklep disciplinske komisije, sodba in odločba drugostopnega organa). Prosilec je v svojem dopisu Pooblaščencu po elektronski pošti z dne 15.1.2007 tudi izrecno navedel, da glede konkretnih posredovanih informacij nima razloga, da bi vanje dvomil. Pooblaščenec ugotavlja tudi, da se prosilec kljub izrecnemu povabilu organa, naj se na katerikoli delovni dan kadarkoli med 7.00 in 16.00 uro oglasi na ogled, kjer bo lahko preveril obstoj morebitnih preostalih informacij ter si ogledal vse račune iz leta 2005 in 2006, na takšen predlagani ogled ni oglasil. Prav tako je dne 26.01.2007 organ z dopisom št. 323-489/2005/29 Pooblaščencu še dodatno in izrecno pojasnil, da računi v zvezi z zastopanjem odvetnice Varje Holec ne obstajajo, ker je slednja Veterinarsko upravo RS (organ) zastopala brezplačno.
Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo ter tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ali delno ne posreduje (prim. 2. odst. 10. čl. ZInfP).
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ z dopisom z dne 17.8.2006, ko je prosilca povabil na ogled, želel odpraviti svoj molk in prosilcu prikazati vse informacije, ki jih v zadevi ima. Vseeno Pooblaščenec organ opozarja, da bi v takšnem primeru zaradi prosilčeve pravne varnosti, glede informacij, ki ne obstajajo, v skladu z ZDIJZ moral izdati zavrnilno odločbo. Določba 26. člena ZDIJZ sicer določa, da se zahteva lahko v celoti ali delno zavrne samo, kadar zahtevana informacija predstavlja eno izmed izjem iz 6. člena ZDIJZ, vendar pa je zahtevo vedno mogoče zavrniti tudi, kadar niso izpolnjeni niti temeljni kriteriji za informacijo javnega značaja, in sicer kadar ta glede na določbo I. odst. 4. čl. ZDIJZ ne obstaja.
Ker je organ tako prosilcu kot tudi Pooblaščencu izrecno pojasnil, da je odvetnica Varja Holec svoje delo zastopanja opravljala brezplačno, Pooblaščenec ugotavlja, da glede takšnega dela ne obstajajo računi, kakršne zahteva prosilec. Glede na prosilčevo vztrajanje pri pritožbi pa Pooblaščenec izrecno pripominja, da gre smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo; pritožbeni postopek ne more biti namenjen k prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga z dokumenti, ki jih prosilec zahteva, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz I. odst. 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga.
Pooblaščenec zaključuje, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, kar pomeni, da tudi informacija javnega značaja v smislu I. odst. 4. čl. ZDIJZ ne obstaja. Ker se v skladu s IV. odst. 22. čl. ZDIJZ molk organa šteje kot odločba, s katero je zahteva zavrnjena, iz obrazložitve te odločbe Pooblaščenca pa so razvidni razlogi za zavrnitev zahteve, to pomeni, da pritožba ni utemeljena. Pooblaščenec je na podlagi III. odst. 255. čl. ZUP na podlagi vseh dokumentov spisa o zahtevi prosilca odločil, podal na zakon oprte razloge za zavrnitev zahteve ter s to odločbo rešil zadevo tako da je pritožbo prosilca in zahtevo zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka