Odvetniška družba Jadek & Pensa - Občina Zreče
+ -Številka: 0900-1/2007/5
Kategorije: Ali dokument obstaja
Šifra: 0900-1/2007/5
Datum: 20.02.2007
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - UPB in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05; v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi odvetniške družbe Jadek & Pensa d.n.o. - o.p., vloženi po zakonitem zastopniku Pavlu Pensi (v nadaljevanju prosilec), zoper molk Občine Zreče, Cesta na Roglo 13 b, Zreče 3214 (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
Pritožba zaradi molka in zahteva prosilca se kot neutemeljeni zavrneta.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je z izrecnim sklicevanjem na določbe ZDIJZ dne 8. 11. 2006 na organ podal pisno zahtevo za pridobitev naslednjih dokumentov:
1. koncesijski akt Občine Zreče za žičniške naprave na območju RTC Rogla,
2. sklenjene koncesijske pogodbe med občino Zreče in koncesionarjem oziroma koncesionarji za gradnjo in obratovanje žičniških naprav na območju RTC Rogla.
Ker organ o zahtevi prosilca ni odločil v roku 20-ih delovnih dni, kot to zahteva 23. člen ZDIJZ, v tem roku pa prosilcu tudi ni omogočil dostopa do zahtevane informacije, je prosilec dne 3. 1. 2007 pri organu in Pooblaščencu vložil pritožbo zaradi molka organa, v kateri zatrjuje, da organ v predpisanem roku na zahtevo ni odgovoril in pojasnjuje, da se skladno z četrtim odstavkom 222. člena ZUP šteje, da je zahteva zavrnjena.
Pooblaščenec je na podlagi prvega odstavka 255. člena ZUP z dopisom št. 0900-1/2007/2 z dne 4. 1. 2007 pozval organ, da mu sporoči razloge za zamudo. Ker organ v postavljenem 5-dnevnem roku na dopis ni odgovoril, ga je Pooblaščenec v skladu z drugim odstavkom 255. člena ZUP z dopisom št. 0900-1/2007/3 z dne 19. 1. 2007 pozval, da naj mu posreduje vso potrebno dokumentacijo v zadevi.
Pooblaščenec je dne 23. 1. 2007 od organa prejel odgovor št. 300-10-02/2004-7, v katerem ta pojasnjuje, da je Občina Zreče konec leta 2004 prejela s strani Uniorja d.d. vlogo za pridobitev koncesije za obratovanje žičniških naprav na RTC Rogla. Nadalje navaja, da v tistem času še ni bilo veliko izkušenj na področju podeljevanja koncesij za obratovanje žičniških naprav, poleg tega tudi niso bili sprejeti vsi podzakonski prepisi, zaradi česar je občinska pravna služba stopila v kontakt s pristojnim ministrstvom glede postopkov podeljevanja koncesij za obratovanje žičniških naprav. Organ še pojasnjuje, da se je podeljevanje koncesije zavleklo tudi zaradi kadrovsko – organizacijskih razlogov in dodaja, da se postopki nadaljujejo v letu 2007, pri čemer pričakuje, da bo občinski svet še v mesecu marcu sprejel koncesijski akt, kot podlago za sklepanje koncesijskih pogodb. Kot razlog zamude pri odločanju o sami zahtevi za dostop do informacije javnega značaja, pa organ navaja odsotnost zaposlenega v pravni službi, ki vodi postopke za podelitev koncesije.
Pooblaščenec je zaradi zamude organa pri odgovoru na poziv Pooblaščenca št. 0900-1/2007/2 z dne 4. 1. 2007 ocenil, da razlogi, zaradi katerih odločba ni bila pravočasno izdana, niso opravičeni. Tudi razloge za zamudo, ki jih je organ naknadno navedel v odgovoru št. 300-10-02/2004-7 z dne 23. 1. 2007, je Pooblaščenec ocenil kot neopravičene. Poleg tega je, glede na vsebino zgoraj omenjenega dopisa št. 300-10-02/2004-7, Pooblaščenec bil mnenja, da podaljšanje roka za izdajo odločbe ne bi bilo smiselno, saj dejansko stanje kaže na to, da zahtevani dokumenti ne obstajajo. Zaradi zgoraj navedenih razlogov je Pooblaščenec v prepričanju, da bo kot drugostopenjski organ zadevo lahko na podlagi obstoječe dokumentacije rešil hitreje in bolj ekonomično, prevzel zadevo v reševanje in o njej odločil sam.
Pritožba je neutemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
Na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP in 27. člena ZDIJZ je Pooblaščenec, kot samostojen in neodvisen državni organ, med drugim pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja.
Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja (drugi odstavek 39. člena Ustave RS), zato v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. S tem, ko ZDIJZ med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, posega v širok spekter delovanja javnega sektorja. Na širino dometa ZDIJZ kaže tudi sama definicija informacije javnega značaja. Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz omenjene določbe ZDIJZ izhaja, da so za opredelitev informacije javnega značaja pomembni trije osnovni kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področje organa (informacija je povezana z delom organa in jih je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se le-ta nahaja v materializirani obliki, v obliki dokumenta oziroma širše dokumentarnega gradiva.
2. Obstoj informacije javnega značaja
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Pooblaščenec je v obravnavanem primeru moral ugotoviti, ali gre pri zahtevanih informacijah za informacije javnega značaja v smislu ZDIJZ. Ker se je organ skliceval na to, da zahtevanih dokumentov nima in ker prosilčeva zahteva izhaja iz domneve o njihovem obstoju, je bilo v pritožbenem postopku potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo oziroma ali organ z njimi razpolaga.
Pooblaščenec po preučitvi celotne zadeve ugotavlja, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja (še) ne obstaja, saj organ z dokumenti, ki jih zahteva prosilec, ne razpolaga.
Iz odgovora organa št. 300-10-02/2004-7 z dne 23. 1. 2007 izhaja, da organ k postopku podeljevanja koncesij sploh še ni pristopil v smislu sprejetja, izdaje ali sklenitve katerega od zahtevanih dokumentov. Razen predhodnih aktivnosti, organ ni zaključil niti prve faze (morebitne) podelitve koncesije. Namreč, za podelitev koncesije je najprej potrebno sprejetje koncesijskega akta, ki je v konkretnem primeru predpis lokalne skupnosti (odlok), izvedba javnega razpisa (razen če ni ta izključen s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe), izbira koncesionarja z upravno odločbo in po njeni dokončnosti, sklenitev pogodbe med koncesionarjem in koncedentom. V konkretnem primeru koncesija še ni bila ustanovljena, kar pomeni, da organ ni sprejel niti končne odločitve o tem, da se bo za obratovanje žičniških naprav na območju RTC Rogla sploh podeljevala koncesija.
Pooblaščenec ne vidi razumnega razloga, da ne bi verjel navedbam organa, da ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Pooblaščenec ob reševanju te pritožbe tudi ni mogel posumiti, da gre za primer, ko organ prve stopnje z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar mu jih v celoti ali delno ne posreduje (prim. drugi odstavek 10. člena ZInfP). Odsotnost dvoma v trditve organa potrjuje tudi dejstvo, da koncesijski akt, o čemer se je Pooblaščenec prepričal na podlagi pregleda elektronske izdaje Uradnega lista RS in spletnih strani Občine Zreče, resnično še ni bil sprejet in javno objavljen. Iz tega dejstva izhaja tudi logičen sklep, da prav tako ni bila oziroma niso bile sklenjene koncesijske pogodbe, ki so tudi predmet prosilčeve zahteve.
V zvezi z zahtevo za pridobitev koncesijskega akta Pooblaščenec dodaja, da organ prosilcu lahko tudi ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna, in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja (peti odstavek 6. člena ZDIJZ).
3. Sklepno
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga z dokumenti, ki jih prosilec zahteva, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Ker se molk organa v skladu s 4. odst. 22. čl. ZDIJZ šteje kot odločba, s katero je zahteva zavrnjena, iz obrazložitve te odločbe Pooblaščenca pa so razvidni razlogi za zavrnitev zahteve, to pomeni, da pritožba ni utemeljena. Pooblaščenec je na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP o zahtevi prosilca odločil in podal tudi razloge za zavrnitev zahteve.
Pooblaščenec dodaja, da s tem, ko je bila zahteva prosilca zavrnjena, pravica do dostopa do informacije javnega značaja ni bila dokončno izčrpana in se lahko zahteva pri organu kadarkoli ponovno vloži.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Tržaška 68/a, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če je tožba poslana po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila priporočeno oddana na pošto zadnji dan roka. Tožba, ki ji je potrebno priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu, se vloži v najmanj treh izvodih.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka