Prosilec - Energetika Ljubljana
+ -Številka: 021-13/2007/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - UPB in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05; v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ............................................ (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Energetike Ljubljana, d.o.o., Verovškova 70, p.p. 2374, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ) z dne 12. 1. 2007, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
Pritožba se kot neutemeljena zavrne.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je z izrecnim sklicevanjem na določbe ZDIJZ dne 14. 12. 2006 na organ podal pisno zahtevo za pridobitev naslednjih informacij:
1. numerične podatke o skupnem obsegu plačil, izplačanih upravnikom večstanovanjskih stavb, na podlagi sklenjenih pogodb o poslovnem sodelovanju (mišljene so pogodbe, s katerimi upravniki prevzemajo izterjavo plačil za storitve organa v stavbah, ki jih upravljajo in s katerimi se upravniki zavežejo, da bodo račun, ki ga izda organ, poravnali v celoti, ne glede na dejanski obseg plačil) za obdobje od leta 2003 do dne, ko je prosilec podal zahtevo, tako v absolutnih zneskih kot tudi v odstotkih od prihodkov organa, ustvarjenih pri opravljanju javne dejavnosti dobave toplote, v stavbah, za katere ima organ sklenjene tovrstne pogodbe;
2. numerične podatke o povprečni višini terjatev (povprečni višini glavnice brez vsebovanih pripadkov) do končnih uporabnikov – etažnih lastnikov prostorov v večstanovanjskih stavbah, za katere organ nima sklenjenih pogodb o poslovnem sodelovanju, obdobje od leta 2003 do dne, ko je prosilec podal zahtevo, tako v absolutnih zneskih kot tudi v odstotkih od prihodkov organa, ustvarjenih pri opravljanju javne dejavnosti dobave toplote v omenjenih stavbah;
3. numerične podatke o skupni višini terjatev, ki se nanašajo na opravljanje javne dejavnosti dobave toplote za končne uporabnike – etažne lastnike prostorov v večstanovanjskih stavbah, za katere organ nima sklenjenih pogodb o poslovnem sodelovanju in so bile v obdobju od vključno leta 2003 do dne, ko je prosilec podal zahtevo, odpisane zaradi objektivnih dejavnikov (torej ne iz razlogov zastaranja, ki bi bil posledica zamujenega roka za vložitev izvršilnega predloga);
4. kopijo analize, na podlagi katere je organ: sprejel odločitev za sklenitev pogodb o poslovnem sodelovanju z upravniki; določil višino plačila, določenega v pogodbah o poslovnem sodelovanju; sprejel odločitev, da je vračilo določenega odstotka od celotne mase plačil, prejetih od posameznih upravnikov oziroma za posamezne stavbe (in ne le od založenih sredstev) za organ ugodnejše od dodatnega angažiranja obstoječih služb, s katerimi organ sicer razpolaga, in ki opravljajo izterjavo v stavbah, za katere organ nima sklenjenih pogodb o poslovnem sodelovanju.
Na podlagi zahteve prosilca je organ dne 12. 1. 2007 izdal odločbo (brez številke), s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi organ navaja, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, iz katerega izhaja, da je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Iz zatrjevanja organa, da razpolaga s podatki o stanju konta »storitve izterjave neplačnikov« za leta 2003, 2004, 2005 in za obdobje od januarja do konca meseca novembra 2006 in prilog k odločbi (izpiski iz informatizirane računovodske evidence - bilance po kontu »storitve izterjave neplačnikov« za obdobja od 1. 1. 2003 do 31. 12. 2003, od 1. 1. 2004 do 31. 12. 2004, od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2005 in od 1. 1. 2006 do 30. 11. 2006) izhaja, da je organ zahtevi prosilca delno ugodil, in sicer v obsegu, ki je po mnenju organa bil izvedljiv. Organ nadalje pojasnjuje, da drugih podatkov pod 1., 2. in 3. točko prosilčeve zahteve, v svojih evidencah ne vodi in z njimi ne razpolaga oziroma obstoječi podatki v evidencah niso obdelani tako, kot to želi prosilec. Za pripravo odgovora na zahtevo prosilca bi, po trditvah organa, moral ta ročno izdelati obširno analizo po kriterijih, kot si jih je zamislil prosilec. Glede zahteve pod točko 4, organ še navaja, da je bil dokument pripravljen že leta 1998, torej že več let pred uveljavitvijo ZDIJZ, kasneje pa je bil dokument uničen. V obrazložitvi organ še dodaja, da je bil dokument, ko je še obstajal, označen kot poslovna skrivnost, saj je vseboval podatke in analize, ki jih je organ potreboval za izvedbo pogajanj o vsebini pogodb o poslovnem sodelovanju s posameznimi upravniki večstanovanjskih stavb.
Dne 2. 2. 2007 je prosilec pri organu vložil pritožbo, v kateri zavrača razloge, ki jih je v odločbi navedel organ in alternativno zahteva bodisi odpravo izdane odločbe, bodisi dopolnitev odločbe z listinami, ki naj bi izkazovale resničnost navedb v odločbi. Prosilec v pritožbi navaja, da mu je še pred prejemom zavrnilne odločbe drugo podjetje iz sestave Holdinga Ljubljana odgovorilo na vsebinsko enako zaprosilo ter mu posredovalo vse zahtevane informacije, zaradi česar je pričakoval, da je računovodsko poročanje v javnih podjetjih, vključenih v Holding Ljubljana, urejeno podobno in omogoča enako preverjanje poslovanja. Prosilec nadalje meni, da je organ želel preprečiti vpogled v vprašljive učinke spornih pogodb ter prikriti dejansko višino sredstev, ki jih mesečno izplačuje upravnikom večstanovanjskih stavb. Poleg tega meni, da organ ne preverja možnosti, da pri svojem poslovanju ne ravna s potrebno skrbnostjo, ter ne preverja smiselnosti in upravičenosti izdatkov.
Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato je dne 14. 2. 2007, skladno z določbami 245. člena ZUP, odstopil pritožbo skupaj z dokumentacijo Pooblaščencu v nadaljnje reševanje.
Pooblaščenec je v prepričanju, da bo kot drugostopenjski organ zadevo lahko na podlagi obstoječe dokumentacije rešil hitreje in bolj ekonomično, po preskusu procesnih predpostavk, prevzel zadevo v reševanje in o njej odločil sam.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije obstajajo, je Pooblaščenec na podlagi 11. člena ZInfP in po predhodnem dogovoru pri organu dne 6. 3. 2007 opravil ogled in camera, brez prisotnosti strank in javnosti.
In camera ogled, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera pojasnil podrobnosti v zvezi s sklepanjem pogodb o poslovnem sodelovanju z upravniki večstanovanjskih stavb in kako sicer poteka način izterjave obveznosti končnih uporabnikov njihovih storitev. Organ je zatrjeval, da je dokument iz 4. točke prosilčeve zahteve zagotovo bil uničen, najverjetneje v letu 1998 in da točnih podatkov o tem sploh nimajo, gotovo pa naj bi bilo, da ni bilo nobene potrebe po nadaljnjem hranjenju tega dokumenta.
Organ je Pooblaščencu zaradi razjasnitve okoliščin primera, omogočil vpogled v:
• vzorec pogodbe o poslovnem sodelovanju,
• vzorec pogodbe o dobavi toplote,
• različne vzorce izpisov iz informatizirane računovodske evidence (konto kartica naključnega dobavitelja, analiza prometa na kontu »storitve izterjave neplačnikov« med letom, in sicer za leto 2006) in
• interni Pravilnik o pisarniškem poslovanju in arhiviranju z dne 22. 4. 2002.
Nadalje je organ, na podlagi predloženih izpisov, Pooblaščencu dodatno pojasnil, da se evidence ne vodijo na način, ki bi omogočal enostavno pridobitev informacij, ki jih zahteva prosilec.
Pritožba je neutemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja (drugi odstavek 39. člena Ustave RS), zato v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. S tem, ko ZDIJZ med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja (kamor uvrščamo tudi organ kot javno podjetje v okviru Holdinga Ljubljana), posega v širok spekter delovanja javnega sektorja. Na širino dometa ZDIJZ kaže tudi sama definicija informacije javnega značaja. Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz omenjene določbe ZDIJZ izhaja, da so za opredelitev informacije javnega značaja pomembni trije osnovni kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jih je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se le-ta nahaja v materializirani obliki, v obliki dokumenta oziroma širše dokumentarnega gradiva.
2. Obstoj informacije javnega značaja
2.1 Informacije iz prve, druge in tretje točke prosilčeve zahteve
2.1.1 Možnost pridobitve oziroma izdelave zahtevane informacije
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zato so organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Prav tako niso dolžni informacij zbirati, pridobivati od drugih, obdelovati ali analizirati tako, da bi po kriterijih in kategorijah, ki jih zahtevajo prosilci, iz neobdelanih in razpršenih podatkov ustvarili nov dokument, ki bi prosilcu omogočal neposredno seznanitev z zahtevano informacijo. ZDIJZ torej ne varuje dostopa do informacij, ki bodo oziroma, ki bi lahko šele nastale. Nedvomno pa je pri dokumentih, ki se nahajajo v informatiziranih zbirkah podatkov, potreben relativiziran pristop. Pri teh velja, da mora zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta. Razlog je v tem, da je to edini način, na podlagi katerega se sploh lahko omogoči materializacija informacij zunaj elektronskega medija in v tem, da gre vsebinsko gledano za iste informacije, samo nosilec zapisa je drug.
Pooblaščenec je v obravnavanem primeru ugotovil, da informatizirana računovodska evidenca, katero upravlja organ, vsebuje določene podatke, ki pa nikakor ne ustrezajo zahtevam iz prve, druge in tretje točke prosilčeve zahteve. Za ugoditev zahtevi prosilca bi za to bil potreben nesorazmeren napor (vložek) organa, ki bi njegovo delovanje nerazumno obremenil. Namreč zahteva prosilca po podatkih o skupnem obsegu izplačil upravnikom večstanovanjskih stavb za štiriletno obdobje v absolutnih zneskih in odstotkih od prihodkov organa; podatkih o povprečni višini terjatev (glavnice brez vsebovanih pripadkov) do končnih uporabnikov – etažnih lastnikov večstanovanjskih stavb, za katere organ nima sklenjenih pogodb o poslovnem sodelovanju, za štiriletno obdobje v absolutnih zneskih in odstotkih od prihodkov organa; podatkih o skupni višini terjatev, ki se nanašajo na opravljanje javne dejavnosti dobave toplote končnim uporabnikom – etažnim lastnikom večstanovanjskih stavb, za katere organ nima sklenjenih pogodb o poslovnem sodelovanju in so bile v štiriletnem obdobju odpisane zaradi objektivnih dejavnikov, je formulirana na tako specifičen način, da organ z enostavno niti z bolj zahtevno operacijo iz informacijskega sistema ne more priklicati zahtevanih podatkov (ni omogočena avtomatizirana pridobitev zahtevanih informacij). Poleg tega je informatizirana računovodska evidenca, s katero upravlja organ, ustvarjena in prirejena za potrebe tekočega vodenja in spremljanja finančnih transakcij in izdelavo takšnih avtomatiziranih izpisov, ki jih za potrebe poslovanja potrebuje organ. Iz vzorčnih kontov je razvidno, da bi bilo potrebno za pridobitev informacij, ki jih želi prosilec, za večino odjemalcev storitev in poslovnih partnerjev »ročno« ločevati (in s tem ugotavljati) numerične podatke za toploto in plin, podatke o plačilih samih storitev in plačilih davkov, podatke o provizijah in podobne podatke, posebej ugotavljati dejstvo obstoja poslovnega razmerja za vsako odjemno lokacijo in v katerem obdobju je bilo vzpostavljeno, ugotavljati razloge za odpis terjatev, dobljene podatke združevati v skupine in seštevati dobljene rezultate na podlagi kriterijev oziroma po kategorijah, ki jih je postavil prosilec in to za vsa obračunska obdobja in nenazadnje, izračunavati primerjave s siceršnjimi računovodskimi izkazi ter izračunavati druge parametre (npr. povprečne višine terjatev).
Pooblaščenec je ocenil, da bi delo organa v zvezi z zahtevami iz prve, druge in tretje točke prosilčeve zahteve kljub tehnični izvedljivosti, po vsebini in obsegu presegalo delo, ki bi ga od organa lahko razumno pričakovali. Tovrstna nesorazmerna obremenitev organa bi bila v nasprotju z dometom ZDIJZ, ki z opredelitvami v 1. in 4. členu dovolj jasno omejuje razumevanje pojma informacije javnega značaja.
Navedbe prosilca, da je (domnevno) enako zahtevo naslovil na eno izmed javnih podjetij v okviru Holdinga Ljubljana in informacije dejansko tudi pridobil, za presojo utemeljenosti te pritožbe niso relevantne. Tudi domneve o prikrivanju vprašljivosti učinkov sklepanja obravnavanih pogodb s strani organa ter domneve o ravnanju organa, ki ne ustreza potrebni skrbnosti, kljub siceršnjemu povsem legitimnemu interesu prosilca po spremljanju učinkovitosti, zakonitosti in drugih vidikov poslovanja organa, niso relevantne za presojo utemeljenosti pritožbe.
2.1.2 Izjema od prostega dostopa do informacije javnega značaja po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Kljub navedbam iz točke 2.1, je Pooblaščenec zaradi sklicevanja na poslovno skrivnost, v nadaljevanju presojal še, ali utegnejo zahtevane informacije v zvezi s prvo točko prosilčeve zahteve predstavljati izjemo od dostopa do informacij javnega značaja po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (poslovna skrivnost). Organ se je namreč, pri navajanju razlogov v času po izdaji zavrnilne odločbe, skliceval tudi na poslovno skrivnost. V navedeni določbi ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZDIJZ se torej glede definicije poslovne skrivnosti opira na Zakon o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 42/06; v nadaljevanju ZGD-1), ki v prvem odstavku 39. člena določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, s katerim morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (t.i. subjektivni kriterij). Ne glede na določilo prvega odstavka, pa se po določilu drugega odstavka 39. člena ZGD-1 za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (t. i. objektivni kriterij). Podatki, ki niso označeni kot zaupni po prvem odstavku 39. čl. ZGD-1, uživajo varstvo le ob predpostavkah iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1, kjer je opredeljen objektivni kriterij za določanje poslovne skrivnosti. V tem primeru ni potrebno, da bi bila poslovna skrivnost v kakršnemkoli aktu izrecno navedena, ampak je odločilna sama vsebina podatka. Predmet poslovne skrivnosti so lahko namreč le podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja.
Iz vsebine vzorčne pogodbe o poslovnem sodelovanju (prva točka prosilčeve zahteve), da je ta posebej označena z oznako »poslovna skrivnost«, to pa naj bi po trditvah organa veljalo tudi za vse ostale, že sklenjene pogodbe. Ne glede na navedeno oznako Pooblaščenec meni, da bi bil v konkretnem primeru izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1 in hkrati ne bi bil podan kateri od razlogov iz tretjega odstavka istega člena. Tovrstne pogodbe so čistega civilnopravnega značaja in v popolni avtonomiji pogodbenih strank, poleg tega pa, po trditvah organa, niso v direktni zvezi z opravljanjem javne službe t.j. distribucije in dobave plina in toplote tarifnim odjemalcem. Če bi prosilec zahteval same pogodbe, bi bilo potrebno v postopku najprej ugotoviti, ali so pogodbe povezane z opravljanjem javne službe organa in s tem vezane na njegovo delovno področje v smislu prvega odstavka 4. čl. ZDIJZ. Pooblaščenec ugotavlja, da izvrševanje javne službe (t.j. zagotavljanje javnih dobrin, v konkretnem primeru energenta in že proizvedene energije) ni odvisno od sklepanja in izvrševanja obravnavanih pogodb. S pogodbo o poslovnem sodelovanju je, na osnovi ene ali več temeljnih pogodb o npr. dobavi toplote, dogovorjeno, da upravnik večstanovanjske stavbe prevzema obveznost v celoti in da mora redno plačevati obveznosti po temeljnih pogodbah za vsak objekt in da s tem prevzema tudi riziko neplačevanja računov s strani etažnih lastnikov, v zameno za dogovorjeno provizijo. Še posebej, ker Pooblaščenec šteje za verjetno, da so odstotki dogovorjenih provizij za različne upravnike večstanovanjskih stavb različni, ni nobenega dvoma, da je podatek o višini provizij in načinu njenega zaračunavanja ter posledično podatek o doseženih odhodkih (ter prihodkih z vidika upravnikov) iz tega naslova, po posameznih upravnikih, poslovna skrivnost tako za organ, kot tudi za upravnike večstanovanjskih stavb. Pooblaščenec zaključuje, da bi vsakršna oblika zagotovitve informacije iz prve, druge in tretje točke prosilčeve zahteve, ki bi omogočala neposredno ali posredno seznanitev s podatkom o višini dogovorjenih ali realiziranih provizij, predstavljala kršitev obveznosti varovanja poslovne skrivnosti nasproti sopogodbenikom organa in ogrozitev lastnih pogajalskih izhodišč pri sklepanju obravnavanih pogodb ter s tem povezanih poslovnih rezultatov.
2.2 Informacija iz četrte točke prosilčeve zahteve
Skladno z zgoraj obravnavanim kriterijem »materializirane oblike«, so organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Pooblaščenec dodaja, da iz zahteve po »razpolaganju z dokumentom« iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ ne izhaja samo, da organu ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, pač pa tudi, do organu ni potrebno ponovno pridobiti, obnoviti ali kako drugače nadomestiti dokumenta, ki ga ni več v njegovi posesti.
Pooblaščenec je v obravnavanem primeru moral ugotoviti, ali gre pri zahtevanem dokumentu iz četrte točke prosilčeve zahteve za informacijo javnega značaja v smislu ZDIJZ. Ker se je organ skliceval na to, da zahtevanega dokumenta nima in ker prosilčeva zahteva izhaja iz domneve o njegovem obstoju, je bilo v pritožbenem postopku potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokument sploh obstaja oziroma ali organ z njim razpolaga.
Pooblaščenec po preučitvi celotne zadeve ugotavlja, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja ne obstaja, saj organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga. Pooblaščenec ne vidi razumnega razloga, da ne bi verjel navedbam organa, da ne razpolaga z zahtevanim dokumentom iz četrte točke prosilčeve zahteve. Organ je izjavo o uničenju dokumenta potrdil tudi na zapisniku, ki je bil sestavljen v okviru ogleda in camera. Ob tem pa Pooblaščenec pojasnjuje, da ob reševanju te pritožbe tudi ni mogel posumiti, da gre za primer, ko organ prve stopnje z zahtevano informacijo iz četrte točke prosilčeve zahteve razpolaga, vendar mu je v celoti ali delno ne posreduje (prim. drugi odstavek 10. člena ZInfP). V podporo prepričanju Pooblaščenca, da so trditve organa resnične, je tudi dejstvo, da je šlo za interno analizo, ki je bila narejena za potrebe enkratne poslovne odločitve in za katero niti ni obstajala obveznost njene priprave (odločitev o izvedbi analize razmer na trgu, načinu izvedbe in njenem obsegu je v popolni avtonomiji gospodarskega subjekta) in tudi ne obveznost njene trajne hrambe, na kar lahko sklepamo tudi iz odsotnosti tovrstnih določb v Pravilniku o pisarniškem poslovanju in arhiviranju, čeprav je bil sprejet šele leta 2002. Obveznosti hrambe tovrstnih dokumentov prav tako ne določa noben drug predpis, ki zavezuje ali je v preteklosti zavezoval organ. Iz obrazložitev organa v okviru ogleda in camera izhaja, da za dokument tudi ni obstajala potreba po njegovi hrambi. Navedba organa o tem, da je bil sporni dokument, ko je še obstajal, označen kot poslovna skrivnost, za presojo utemeljenosti te pritožbe, ni relevantna.
3. Sklepno
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga z dokumenti oziroma ne razpolaga s podatki na način, ki bi omogočal pridobitev dokumentov na način in v obliki, kot to zahteva prosilec, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena v povezavi z prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Pooblaščenec je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP o zahtevi prosilca odločil tako, da je pritožbo zavrnil in v obrazložitvi podal tudi razloge za neutemeljenost pritožbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba oziroma upravni spor, pač pa je upravni spor dopusten zoper odločbo Energetike Ljubljana, d.o.o., Verovškova 70, p.p. 2374, 1001 Ljubljana z dne 12. 1. 2007. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če je tožba poslana po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila priporočeno oddana na pošto zadnji dan roka. Tožba, ki ji je potrebno priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu, se vloži v najmanj treh izvodih.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka