Prosilec - Občina Šenčur
+ -Številka: 021-11/2007/4
Kategorije: Osebni podatek
Številka: 021-11/2007
Datum: 19.04.2007
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju: Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005) in 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Občine Šenčur, Kranjska cesta 11, Šenčur (v nadaljevanju organ), številka 090-01/2006-1, z dne 7.12.2006, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku petnajstih dni od prejema te odločbe posredovati:
• fotokopijo dokumenta z naslovom »Evidenca nezazidanih stavbnih zemljišč – javna razgrnitev – Seznam parcel ter njihovih lastnikov z zneski«, pri čemer mora v navedenem seznamu prekriti osebne podatke lastnikov parcel, ki so fizične osebe (ime in priimek ter naslov),
• fotokopijo 3. str. dopisa št. 090-01/06-2 z dne 06.02.2007, iz katere izhaja podatek o številu in rešitvi pritožb na izdane odločbe o nadomestilu za nezazidana stavbna zemljišča v letu 2006.
3. V preostalem delu se zahteva prosilca kot neutemeljena zavrne.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je na organ dne 13.9.2006 naslovil zahtevo za posredovanje naslednjih podatkov:
1. na čigavo pobudo in kdaj je organ brez njegove vednosti spremenil namembnost zemljišč s parc. št. 1008, 1339/1, 1341/1 in 1341/11 ter 1107, vse k.o. Šenčur ter na podlagi katerega dokumenta je bilo to izvedeno;
2. ime osebe, ki je za parcele v prosilčevi lasti določila točkovanje, površino za določitev davka in proste kapacitete;
3. naslednje podatke za parcele v Občini Šenčur, ki imajo status nepozidanih gradbenih parcel:
1. parcelno številko in katastrsko občino,
2. ime in priimek lastnika zemljišča,
3. območje namembnosti,
4. obdavčeno površino,
5. število točk,
6. odmerjeni znesek za plačilo,
7. ali je lastnik oddal pritožbo na odločbo,
8. ali je pritožbi iz 7. točke zahteve prosilca ugodeno, ali ne.
Ker od organa ni prejel nobenega odgovora, je prosilec dne 21.11.2006 na Pooblaščenca vložil pritožbo zaradi molka organa.
Pooblaščenec je v skladu s prvim odstavkom 255. člena ZUP, z dopisom št. 0900-323/2006/2, z dne 21.11.2006 organ pozval, da mu pojasni, zakaj je v molku. Organ je dne 27.11.2006 Pooblaščencu odgovoril z dopisom št. 3506-00/06/-1, v katerem pojasnjuje, da prosilcu zaradi časovne stiske in zahtevnosti postavljenih vprašanj ni odgovoril v zakonskem roku. Organ je prav tako pojasnil, da vse informacije niso odvisne od njega ter da je bilo potrebno preveriti vse okoliščine, zato bo prosilcu izdal odločbo v roku 8 dni.
Pooblaščenec je na podlagi prejetega pojasnila, z dopisom št. 0900-323/2006/4, z dne 29.11.2006, v skladu s prvim odstavkom 255. člena ZUP, organu podaljšal rok za odločanje za 5 delovnih dni.
Po pozivu Pooblaščenca je organ o zahtevi prosilca dne 7.12.2006 odločil z delno zavrnilno odločbo št. 090-01/06-1, s katero je prosilcu ugodil v delu, ki se nanaša na vprašanja v zvezi s spremembo namembnosti ter mu posredoval podatke iz prve točke njegove zahteve, v ostalem delu pa je njegovo zahtevo zavrnil. Glede zavrnitve organ v obrazložitvi navaja, da ima Občina Šenčur z Davčno upravo RS podpisano pogodbo, po kateri Davčna uprava RS odmerja, nadzira obračun in izterjuje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Osnova za davek na nezazidana stavbna zemljišča je Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Šenčur (UVG, št. 49/99, 34/01, 41/03, 19/04 in 34/05), sprejet na Občinskem svetu Občine Šenčur. Za postopke zbiranja, obdelave, shranjevanja, uporabe in hrambe podatkov, vsebovanih v davčnih evidencah, ki so davčna tajnost, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov in zakona, ki ureja davčni postopek.
Dne 15.1.2007 je organ izdal sklep o popravi pomote, številka 090-01/06-2, s katerim je popravil izrek odločbe št. 090-01/06-1, z dne 7.12.2006 in pojasnil dejstva v zvezi s spremembo zemljišča s parcelno številko 1008, k.o. Šenčur. Organ je v popravku navedel, da je bila zemljišču s parcelno št. 1008, k.o. Šenčur, vendarle spremenjena namembnost in to v letu 2004, ker se je omenjeno zemljišče zaradi zaokrožitve stavbnih zemljišč vključilo v območje naselja. Spremembe in dopolnitve prostorske dokumentacije so objavljene v Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kranj za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Kranj za obdobje 1986 do 1990 za območje Občine Šenčur ter Odloka o spremembah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje naselij Šenčur in Srednja vas (Uradni vestnik Gorenjske 5/04 ter 19/04).
Pooblaščenec je dne 15.1.2007 prejel pritožbo prosilca zoper odločbo organa št. 090-01/06-1, z dne 7.12.2007. V pritožbi prosilec navaja, da je organ po ZGO-1 in ZUrep-1 dolžan uskladiti svoje predpise in vzpostaviti vse potrebne evidence za odmerjanje davka na pozidana in nepozidana gradbena zemljišča, ravno tako tudi določa točkovanje in vrednost točke za posamezna zemljišča na svojem območju. Vse te podatke je organ tudi javno razgrnil, kar je bilo izvedeno od 06. junija do 06. julija 2006, na javno dostopnem mestu. Izhajajoč iz navedenega prosilec meni, da ti podatki niso davčna tajnost. Obenem je po mnenju prosilca iz obrazložitve davčne uprave razvidno, da je organ dolžan davčni upravi po sklenjeni pogodbi zagotoviti vsa potrebna navodila in podatke za izvajanje del in nalog, kar pomeni, da davčna uprava izvaja naloge po navodilih organa. Na podlagi navedenega prosilec ponovno zahteva vse podatke, ki jih je navedel v zahtevi z dne 13.09.2006 ter obrazložitev, na podlagi katerega odloka je bilo obdavčeno zemljišče za preteklo leto. Svojo zahtevo prosilec dopolnjuje še z zahtevo po fotokopiji odgovora organa na pritožbo v zvezi z odločbo št. 42505-01211/05.SE z dne 20.12.2005 in DT4224-01229/06-SE z dne 19.06.2006. Prosilec tudi izrecno poudarja, da vztraja pri zahtevi glede posredovanja imena in priimka osebe, ki določa zemljiščem proste kapacitete.
Pooblaščenec je, v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP, pritožbo prosilca posredoval organu. Dne 9.2.2007 je Pooblaščenec prejel dopis št. 090-01/06-2, s katerim mu je organ odstopil pritožbo prosilca v reševanje. Obenem je organ Pooblaščencu posredoval tudi naslednje dokumente:
- podatke o vzpostavitvi evidence nezazidanih stavbnih zemljišč,
- evidenco nezazidanih stavbnih zemljišč v občini Šenčur z izračunom za leto 2005,
- Odlok o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Šenčur, objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske (34/05),
- podatek o številu pritožb in rešitev pritožb na izdane odločbe o nadomestilu za nezazidana stavbna zemljišča v letu 2006.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevani dokumenti obstajajo, je Pooblaščenec dne 23.2.2007 v prisotnosti pooblaščene osebe pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. čl. ZInfP. 11. člen ZInfP namreč določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesno dejanje v zahtevi za dostop do informacije javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, ali osebe, ki ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če je to potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca tej stranki prepreči dostop do zahtevane informacije. Teorija v tem primeru govori o odločanju de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju podatka. Kot pritožbeni organ glede dostopa do informacij javnega značaja mora namreč Pooblaščenec imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, vključno z možnostjo, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma dokumente na vpogled. Takšno delovanje narekuje tudi načelo materialne resnice, zapisano v 8. členu ZUP, ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Pooblaščenec je na ogledu pri organu vpogledal v naslednjo dokumentacijo:
- fotokopijo Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča,
- izvirnik seznama lastnikov ter njihovih parcel, ki je bil razgrnjen na javni razgrnitvi 6. junija 2005 in sicer gre za dokument v obliki dveh map z naslovom »Evidenca nezazidanih stavbnih zemljišč – javna razgrnitev – Seznam parcel ter njihovih lastnikov z zneski«,
- Pogodbo o obračunavanju in pobiranju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, sklenjeno med Davčno upravo Republike Slovenije (v nadaljevanju DURS) in Občino Šenčur 27.7.1995,
- Aneks št. 1 k pogodbi o odmeri, nadzoru obračunavanja, plačevanja in izterjav nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Organ je Pooblaščencu med drugim pojasnil, da je bil dokument iz 3. točke prosilčeve zahteve razgrnjen na javni razgrnitvi 6. julija 2005. Ta dokument vključuje tudi informativni izračun vrednosti nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za posamezno parcelo. Natančen izračun, na podlagi podatkov, ki jih pripravi občina in, ki vključujejo tudi spremembe, nastale po javni razgrnitvi, pa pripravi Davčna uprava Republike Slovenije, ti podatki pa veljajo za davčno tajnost in z njimi občina ne razpolaga.
Pritožba je utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
Pooblaščenec najprej ugotavlja, da je prosilec v pritožbi svojo zahtevo razširil in sicer je dodatno zahteval še fotokopiji odgovora organa na pritožbo v zvezi z odločbo št. 42505-01211/05.SE z dne 20.12.2005 in DT4224-01229/06-SE z dne 19.06.2006. V zvezi s tem Pooblaščenec poudarja, da je o dodatni zahtevi prosilca dolžan odločiti organ, saj je Pooblaščenec vsebinsko vezan na zahtevo prosilca z dne 13.09.2006, ker kot pritožbeni organ preizkusi prvostopenjsko odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. V skladu z 247. členom ZUP organ druge stopnje namreč preizkusi prvostopenjsko odločbo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju Ustava RS). Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer, zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa zato, ker je podana kakšna izmed zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Pooblaščenec najprej ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da vse zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Organ je, kot organ lokalne samouprave, ustanovljen na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 100/2005, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZLS). Kot določa 2. čl. ZLS, so občine temeljne lokalne samoupravne skupnosti, ki v okviru ustave in zakonov samostojno urejajo in opravljajo svoje zadeve in izvršujejo naloge, ki so nanje prenesene z zakoni. Vse informacije, ki jih zahteva prosilec, se nanašajo na podatke v zvezi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča, ki se kot dajatev plačuje neposredno samoupravni lokalni skupnosti, na katere območju se nahaja zemljišče. Navedeno izhaja iz Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. l. RS, št. 44/97 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZSZ), ki v 58. členu določa, da se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo. Na podlagi 2. odstavka tega člena se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačuje na območju mest in naselij mestnega značaja, na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev, na območjih, za katere je bil sprejet prostorsko izvedbeni načrt in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem. Območja, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, določijo občine v svojih odlokih. Iz navedenega tako jasno izhaja, da spada določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v delovno področje organa, s čimer je izpolnjen prvi pogoj za obstoj informacij javnega značaja.
Upoštevaje navedeno pa je bilo treba v nadaljevanju ugotoviti, ali gre pri posameznih informacijah, ki jih je zahteval prosilec, za dokumente, ki se nahajajo v materializirani obliki ter s katerimi organ razpolaga.
2. Obstoj informacije javnega značaja, ki jo je prosilec zahteval pod tč. 1:
Prosilec je v tem delu od organa zahteval informacijo, na čigavo pobudo in kdaj je organ brez njegove vednosti spremenil namembnost zemljišč s parc. št. 1008, 1339/1, 1341/1 in 1341/11 ter 1107, vse k.o. Šenčur ter na podlagi katerega dokumenta je bilo to izvedeno. Organ je v odločbi z dne 17.12.2006 ter dopolnitvi odločbe z dne 07.01.2007 prosilcu obširno pojasnil, kako je potekala določitev in sprememba namembnosti za posamezna zemljišča ter da je bila namembnost spremenjena v skladu z veljavno zakonodajo, pri čemer je organ tudi navedel, na podlagi katerih pravnih aktov so bile izvedene spremembe. Iz pritožbe prosilca z dne 11.01.2007 obenem izhaja, da prosilec s pojasnilom organa ni bil zadovoljen in se pritožuje tudi v tem delu.
Pooblaščenec ugotavlja, da pritožba prosilca v tem delu ni utemeljena. Iz zahteve prosilca namreč izhaja, da je od organa pod tč. 1 zahteval pojasnilo oz. odgovor na vprašanje. Upoštevaje dejstvo, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, so organi, zavezanci po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Organ ni dolžan na novo ustvariti, na novo pridobiti ali izdelati dokumentov, ki jih v času vložene zahteve za dostop do dokumentov ne poseduje. Organ je dolžan posredovati informacijo javnega značaja, s kakršno razpolaga takrat, ko prosilec zaprosi za dostop. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Pooblaščenec v zvezi s tem še pojasnjuje, da organ ni dolžan prosilcu odgovarjati na vprašanja ter zanj analizirati dokumentov, da bi mu pripravil zahtevana pojasnila, mora pa mu posredovati vse dokumente, če so iz njih razvidni odgovori, ki jih zahteva prosilec. Pooblaščenec je tako ugotovil, da v tem primeru niso izpolnjeni pogoji iz 4. čl. ZDIJZ, saj informacija v obliki, v kakršni jo želi prosilec, ne obstaja, informacije, s katerimi razpolaga, pa je organ v celoti posredoval prosilcu v obliki obrazložitve v odločbi z dne 07.12.2006 ter dopolnitvi odločbe z dne 07.01.2007. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec zaključil, da je treba zahtevo prosilca pod tč. 1 zavrniti.
3. Obstoj informacije javnega značaja, ki jo je prosilec zahteval pod tč. 2:
Prosilec je v tem delu od organa zahteval ime osebe, ki je za parcele v njegovi lasti določila točkovanje, površino za določitev davka in proste kapacitete. Organ je Pooblaščencu v zvezi s tem pojasnil, da je celotno dokumentacijo v zvezi s pripravo dokumentov za javno razgrnitev, torej vključno s podatki, za katere prosilec zahteva posredovanje imena osebe, ki jih je pripravila, naročil pri zunanjem izvajalcu, in sicer je bilo to podjetje ..... Organ pa nima podatka o konkretni fizični osebi, ki je v imenu zunanjega izvajalca pripravila te podatke. Organ je namreč zunanjemu izvajalcu posredoval samo status in površino posameznih parcel, ostale podatke pa je pripravil zunanji izvajalec, na podlagi sklenjene pogodbe z organom ter Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Šenčur št. 423-06/1-05/1 z dne 30.11.2005, ki med drugim določa tudi način točkovanja glede na vrsto stavbenega zemljišča ter razvrstitev stavbnih zemljišč glede na namen uporabe oz. vrsto dejavnosti. V zvezi z navedenim je organ tudi pojasnil, da so bili podatki na javni razgrnitvi (površina za obračun, točke za obračun in znesek nadomestila) informativne narave in da je dejanski obračun opravila davčna uprava ter da organ nima podatka o konkretni osebi, ki je pri davčni upravi pripravila podatke za obračun. Kot izhaja iz navedenega je bilo v postopku ugotovljeno, da organ z informacijo, ki jo zahteva prosilec pod tč. 2, ne razpolaga. Izhajajoč iz obrazložitve, ki jo je Pooblaščenec obširneje podal v prejšnji točki te odločbe, je zato treba zahtevo prosilca v tem delu zavrniti, ker niso izpolnjeni pogoji iz 4. čl. ZDIJZ, saj informacija, ki jo želi prosilec, pri organu ne obstaja.
4. Informacije, ki jih je prosilec zahteval pod tč. 3
Prosilec je od organa pod tč. 3 zahteval naslednje informacije za parcele v Občini Šenčur, ki imajo status nepozidanih gradbenih parcel:
• parcelno številko in katastrsko občino,
• ime in priimek lastnika zemljišča,
• območje namembnosti,
• obdavčeno površino,
• število točk,
• odmerjeni znesek za plačilo,
• ali je lastnik oddal pritožbo na odločbo,
• ali je bilo pritožbi iz prejšnje alineje ugodeno, ali ne.
Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera med drugim izročil tudi dokument z naslovov »Evidenca nezazidanih stavbnih zemljišč – javna razgrnitev – Seznam parcel ter njihovih lastnikov z zneski«. V navedenem dokumentu so, po posameznih katastrskih občinah, za vsako parcelo navedeni naslednji podatki:
– številka parcele,
– območje ter ime in priimek lastnika in naslov,
– tip nezazidanega stavbnega zemljišča,
– površina parcele,
– površina stavbišča,
– površina za obračun,
– točke za obračun,
– znesek nadomestila
Iz navedenega izhaja, da so iz dokumenta »Evidenca nezazidanih stavbnih zemljišč – javna razgrnitev – Seznam parcel ter njihovih lastnikov z zneski«, razvidni vsi podatki, ki jih je prosilec zahteval pod tč. 3, razen podatka o tem, ali je lastnik oddal pritožbo na odločbo o odmeri nadomestila ter ali je bilo tej pritožbi ugodeno. Glede teh podatkov organ navaja, da gre za informacije, ki spadajo v delovno področje davčne uprave. Pooblaščenec je glede teh podatkov ugotovil, da organ z njimi delno razpolaga, saj jih je navedel v dopisu Pooblaščencu št. 090-1/06-2 z dne 06.02.2007, pri čemer je prosilec zahteval pregled vloženih in rešenih pritožb po parcelnih številkah oz. po lastnikih, organ pa razpolaga s številčnim podatkom o skupnem številu vloženih in rešenih pritožb na odločbe o odmeri nadomestila v letu 2006.
Ob navedenem Pooblaščenec tudi poudarja, da bi organ, upoštevaje 20. čl. ZDIJZ, moral zahtevo prosilca v delu, v katerem z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, nemudoma odstopiti v reševanje davčni upravi. Če namreč organ, ki je prejel zahtevo, ne razpolaga z zahtevano informacije, mora nemudoma, najpozneje pa v roku 3 delovnih dni od dneva prejema zahteve, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca. Glede na to, da je organ Pooblaščencu navajal, da je za vprašanje pritožb pristojna davčna uprava, v obravnavanem primeru ni nobenega dvoma, kdo je pristojen organ, zato bi organ moral zahtevo prosilca v tem delu odstopiti davčni upravi.
Glede ostalih podatkov, ki jih je prosilec zahteval pod tč. 3, je Pooblaščenec ugotovil, da so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja. V nadaljevanju je bilo zato potrebno ugotoviti, ali gre za informacije javnega značaja, ki so prosto dostopne, ali pa je podana katera izmed izjem po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacije lahko zavrne.
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima namreč do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Zakon namreč taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
Organ se je v zavrnilni odločbi skliceval na dejstvo, da gre pri podatkih, ki jih zahteva prosilec pod tč. 3, za podatke, vsebovane v davčnih evidencah, ki so davčna tajnost in glede katerih se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov in zakona, ki ureja davčni postopek. S tem je organ smiselno zatrjeval obstoj izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter obstoj izjeme po 5. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
4.1. Obstoj izjeme po 5. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ
Ker se je organ v zavrnilni odločbi skliceval predvsem na obstoj davčne tajnosti, je Pooblaščenec v nadaljevanju najprej presojal obstoj te izjeme.
5. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek. Pojem zaupnosti davčnega postopka je v celoti vezan na davčno tajnost (podobno doc. dr. Senko Pličanič in soavtorji: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 125). Na navedeno kaže tudi načelo tajnosti postopka iz 8. čl. Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 117/06, v nadaljevanju ZDavP-2), po kateri se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov.
Glede navedenega Pooblaščenec najprej ugotavlja, da je pojem davčne tajnosti opredeljen v 15. čl. ZDavP2, ki določa, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Iz 11. čl. ZDavP-2 obenem izhaja, da so državni organi, pristojni za pobiranje davkov po ZDavP-2: Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije, Carinska uprava Republike Slovenije in drugi državni organi, kadar v davčnih in drugih stvareh odločajo o davkih. Iz tega izhaja, da je lahko pojem davčne tajnosti pojmovno vezan le na davčne organe oziroma organe, ki odločajo v davčnem postopku.
Upoštevaje navedeno je najprej treba ugotoviti, da organ ni državni organ, ampak organ samoupravne lokalne skupnosti, ustanovljen na podlagi določb ZLS. Organ tudi ni davčni organ v smislu definicije iz 11. čl. ZDavP-2, saj v davčnih in drugih stvareh ne odloča o davkih. Iz pogodbe o obračunavanju in pobiranju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, št. 414-10/95 z dne 27.07.2005, sklenjene med organom in davčno upravo, izhaja, da organ v postopku odmere in izterjave nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča davčni upravi posreduje potrebne podatke, dejansko odmero višine tega nadomestila pa opravi davčna uprava, ki skrbi tudi za postopek njegove izterjave. Celoten postopek odmere nadomestila po ZDavP-2 se tako ne opravi pri organu, ampak ga izvaja davčna uprava. V zvezi z navedenim velja tudi poudariti, da iz zahteve prosilca ne izhaja, da bi prosilec zahteval podatke iz davčnih evidenc, ki se vodijo pri davčni upravi in s katerimi organ ne razpolaga, ampak se prosilec v pritožbi izrecno sklicuje na podatke, ki so bili javno razgrnjeni pri organu. Kot je Pooblaščenec že navedel, se ti podatki deloma nahajajo v dokumentu »Evidenca nezazidanih stavbnih zemljišč – javna razgrnitev – Seznam parcel ter njihovih lastnikov z zneski«, s katerim pa organ brez dvoma razpolaga, saj ga je posredoval tudi Pooblaščencu. Organ je sicer tisti, ki na podlagi zgoraj navedenega odloka določa kriterije za določitev nadomestila, za izračun same višine v okviru davčnega postopka pa ni pristojen. Organ tudi v nobenem primeru ne more postopati po določbah ZDavP2, zato v okviru njegovega delovnega področja ne morejo nastati davčne tajnosti. Ob ugotovitvi, da prosilec ni zahteval podatkov iz davčnih evidenc ter da organ obenem ni davčni organ, ki postopa po ZDavP-2, je bilo treba zaključiti, da sklicevanje organa na davčno tajnost ni utemeljeno. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da v obravnavanem primeru izjema po 5. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni podana.
4.2. Obstoj izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ
Glede podatkov, ki jih je prosilec zahteval pod tč. 3, pa se organ v zavrnilni odločbi sklicuje tudi na izjemo po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ namreč določa, da lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Pravica do varstva osebnih podatkov je temeljna človekova pravica, ki jo v 38. členu zagotavlja Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, s spremembami, v nadaljevanju Ustava). Da bi imel posameznik možnost vplivati na to, kdaj, kako in v kakšnem obsegu bodo informacije o njem posredovane drugim, Ustava med drugim prepoveduje uporabo osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Iz navedene določbe izhaja, da vsako zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov predstavlja poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov. Poseg je dopusten, če je v zakonu določno opredeljeno, kateri podatki se smejo zbirati in obdelovati, za kakšen namen jih je dovoljeno uporabiti, nadzor nad zbiranjem, obdelovanjem in uporabo ter varstvo tajnosti zbranih osebnih podatkov. Namen zbiranja osebnih podatkov mora biti ustavno dopusten. Zbirati se smejo le podatki, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev zakonsko opredeljenega namena (več: Komentar Ustave Republike Slovenije, urednik L. Šturm, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana, 2002, str. 480 – 413).
Konkretizacijo 38. člena Ustave RS predstavlja Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004 in 113/2005 v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. tč. 1. odst. 6. čl. določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec je ugotovil, da so med podatki, ki se nahajajo v dokumentu »Evidenca nezazidanih stavbnih zemljišč – javna razgrnitev – Seznam parcel ter njihovih lastnikov z zneski«, tudi osebni podatki o lastnikih parcel, v kolikor se nanašajo na fizične osebe. Upoštevaje definicijo osebnega podatka iz 1. tč- 1- odst. 6. čl. ZVOP-1 gre ugotoviti, da ime in priimek lastnika parcele, v povezavi z naslovom, nedvomno predstavlja osebni podatek, saj je posameznik s tem točno določen oz. enostavno določljiv.
1. odst. 9. člena ZVOP-1, ki določa pravne podlage za obdelovanje osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor spada tudi organ, pravi, da se osebni podatki lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. 3. odst. 9. čl. ZVOP-1 obenem določa, da se, ne glede na prvi odstavek tega člena, v javnem sektorju lahko izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.
Iz navedenega izhaja, da mora imeti organ za obdelavo osebnih podatkov (sem spadata v skladu s 3. tč. 6. čl. ZVOP-1 tudi javna objava oz. posredovanje) izrecno zakonsko podlago. Kot je ugotovil Pooblaščenec, noben predpis, ki opredeljuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ne določa, da se na javni razgrnitvi objavijo tudi podatki o lastnikih parcel, in sicer z imeni in priimki ter naslovom. Zgolj dejstvo, da je organ podatke, ki jih zahteva prosilec, že javno objavil, pa ne more nadomestiti zakonske podlage, ki v tem primeru ni podana. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec zaključil, da podatki o lastnikih parcel (imena in priimki ter naslovi), ki so fizične osebe, predstavljajo varovane osebne podatke ter s tem izjemo po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Preostali podatki, torej parcelna številka nepremičnine, območje, tip NSZ (nezazidana stavbna zemljišča ali zazidana stavbna zemljišča s prostimi stavbnimi kapacitetami), površina parcele, površina stavbišča, površina za obračun, točke za obračun ter znesek nadomestila brez osebnega imena in domnevnega lastnika ne predstavljajo osebnih podatkov, temveč zgolj podatke določene nepremičnine. Na podlagi preostalih podatkov iz te evidence posameznik, če gre za fizično osebo, tudi ni enostavno določljiv oziroma določljiv brez nesorazmerno velikega napora, velike porabe časa oziroma brez velikih stroškov. Ob tem Pooblaščenec pripominja, da pri tem ne gre za podatke, ki bi bili primerljivi z izpiskom iz zemljiške knjige in torej ne predstavljajo uradne evidence o lastništvu določene nepremičnine, kot je razvidna iz zemljiške knjige.
Po preučitvi dokumenta »Evidenca nezazidanih stavbnih zemljišč – javna razgrnitev – Seznam parcel ter njihovih lastnikov z zneski« Pooblaščenec tako ugotavlja, da mora organ glede vseh delov tega dokumenta, v katerih se pojavljajo varovani osebni podatki, uporabiti institut delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ. Organ mora v tem dokumentu prekriti osebne podatke lastnikov parcel, ki so fizične osebe (ime in priimek ter naslov), do vseh preostalih podatkov v dokumentu pa mora prosilcu omogočiti delni dostop, in sicer v obliki fotokopije.
Prav tako je organ dolžan prosilcu v obliki fotokopije v celoti posredovati 3. stran dopisa št. 090-01/06-2 z dne 06.02.2007, iz katere izhaja podatek o številu in rešitvi pritožb na izdane odločbe o nadomestilu za nezazidana stavbna zemljišča v letu 2006, saj v navedenem dokumentu ni nobene izjeme od prosto dostopnih informacij po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Po preizkusu po uradni dolžnosti, ki je pokazal, da v zahtevanih dokumentih ni nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij, je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil. Ker je organ na prvi stopnji zmotno ugotovil dejansko stanje ter posledično napačno uporabil materialno pravo, je Pooblaščenec na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu v roku 15 dni od prejema te odločbe, dolžan posredovati fotokopijo zahtevanih dokumentov, kot izhaja iz 2. in 3. točke izreka te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka