Elpa d.o.o. - Slovenski podjetniški sklad
+ -Številka: 021-8/2007/5
Kategorije: Poslovna skrivnost
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odst. 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Elpe d.o.o., Velenje, Paka 39/D, 3320 Velenje (v nadaljevanju prosilka) z dne 23.01.2007, zoper odločbo z dne 17.01.2007, brez številke, Slovenskega podjetniškega sklada, Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo, Trubarjeva ulica 11, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi.
2. Odločba se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti v 30 dneh.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 17.11.2006 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahtevala vpogled, ter nadalje, če bi menila, da je to potrebno, tudi fotokopije naslednjih informacij:
- kateri so bili podprti investicijski projekti (158 projektov);
- ocenjevalne liste - točkovnike, glede na posamezna razpisana merila, za posamezne podprte projekte;
- ocenjevalne liste - točkovnik glede na posamezna razpisana merila, za projekt prosilke, zaradi primerjave.
Pri tem je prosilka podrobno navedla postopek v povezavi z javnim razpisom za odobritev neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme v letu 2006 (Ur. l. RS, št. 23/06), ki je razlog za vložitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Prosilka namreč navaja, da jo je organ v tem postopku oškodoval. Ker pa organ očitno meni, da je ravnal korektno, bi se prosilka rada o odločitvah organa tudi sama prepričala, oz. naredila primerjavo med njenim projektom in projekti, ki so pridobili neposredne subvencije. Ker je objavljeno sporočilo za javnost z dne 27.07.2006 na spletu organa glede rezultatov razpisa zgolj statistično in v vsebinskem smislu netransparentno, kot takšno prosilki ni v pomoč, da bi lahko naredila želeno primerjavo, zaradi tega je prosilka v skladu z ZDIJZ organ pozvala, da ji omogoči dostop do zgoraj navedenih informacij.
Ker je organ na zahtevo prosilke odgovoril zgolj z dopisom z dne 24.11.2006, v katerem je pojasnil, da so določeni podatki objavljeni na njihovi spletni strani, ostale zahteve prosilke pa zavrnil z argumentom, da gre za poslovno skrivnost, ga je Pooblaščenec z dopisom št. 0900-347/2006/2 z dne 09.01.2007 pozval, da mu v roku treh dni sporoči razloge za zamudo pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja.
Dne 17.01.2007 je organ o zahtevi prosilke odločil z odločbo, s katero je ugodil zahtevi prosilke za vpogled v Seznam podprtih investicijskih projektov (158 projektov; objavljen na spletni strani Sklada po razpis P4) ter vpogled in nadaljnjo kopijo:
• ocenjevalne liste - točkovnike, glede na posamezna razpisana merila, za posamezne odprt projekte;
• ocenjevalni list - točkovnik glede na posamezna razpisana merila za projekt prosilke, zaradi primerjave.
V preostalem delu vpogleda v dokumentacijo in nadaljnje fotokopiranje te dokumentacije pa je zahtevo zavrnil.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ uvodoma povzel zahtevo prosilke, nato pa obrazložil izrek v delu, s katerim je zahtevi ugodil. Organ je zahtevi prosilke delno ugodil v delu, ki se nanaša na Seznam števila podprtih projektov (število podprtih projektov 158), z navedeno višino upravičenih sredstev po posameznem podjetju, ki je od dne 27.07.2006 objavljena na spletnih straneh organa, in sicer vsebuje objavljen seznam odobrene vloge posebej za mala in posebej za srednje velika podjetja, z navedbo naziva vlagatelja, naziva občine, višino investicije in višino odobrene subvencije. Prav tako se prosilki ugodi v delu zahteve za vpogled in nadaljnjo kopijo:
• ocenjevalne liste - točkovnike, glede na posamezna razpisana merila, za posamezne odprt projekte;
• ocenjevalni list - točkovnik glede na posamezna razpisan merila za projekt prosilke, zaradi primerjave.
Nadalje je organ obrazložil tudi izrek odločbe še v delu, v katerem je zahtevo prosilke zavrnil. Po oceni organa predstavlja dokumentacija posameznega projekta P4:
1. Prijavni list za subvencijo;
2. Poslovni načrt;
3. Izpis števila vseh zaposlenih izdan s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije;
4. Seznam upravičenih stroškov s priloženimi predračuni, računi in ponudbami.
Organ navaja, da navedena dokumentacija predstavlja poslovno skrivnost, kar pomeni, da gre za izjemo po 2. točki 1. odst. 6. člena ZDIJZ. S takšno ureditvijo je od načela prostega dostopa uvedena izjema, ki kot zakonit interes priznava interes dajalca vloge, da se varuje njegova poslovna skrivnost oz. njegova podjetniška pobuda. Pri tem se omejuje promet z informacijami, ki lahko ogrožajo tiste prednosti podjetja, ki jih je le to ustvarilo s svojim delom, kapitalom ter bi zato lahko to povzročilo občutno škodo in izgubo prednosti na trgu. Organ je dolžan varovati poslovno skrivnost dajalcev vlog in preprečiti ravnanje, s katerim bi osebe izven organa in druge institucije, v nasprotju z zakonom in voljo vlagateljev pridobile podatke, ki so njihova poslovna skrivnost. Obenem pa mora organ v skladu z 22. členom Zakon o javnem naročanju (Ur. I. RS, št. 128/2006, v nadaljevanju ZJN) varovati kot zaupne vse podatke, za katere kot take določa Zakon o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/2006, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD). Z vpogledom in morebitnim kopiranjem dokumentacije bi bili namreč razkriti podatki, ki so rezultat dolgoletnega vlaganja podjetij in predstavljajo ekonomsko znanje posameznega podjetja. Gre za znanje, ki je lastno vsakemu podjetju in mu kot takšnemu zagotavlja konkurenčno prednost na trgu. Po 1. odst. 39. člena ZGD se šteje kot poslovna skrivnost tisti podatek, za katerega tako določi družba s pisnim sklepom, s katerim morajo biti seznanjeni vsi delavci, družbeniki, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (subjektivni kriterij). Upravičenec sam torej označi svoj podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po določilu 2. odst. 39. člena ZGD se za poslovno skrivnost šteje tudi podatek, ki kot tak ni določen s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). To pomeni, da je vsakemu družbeniku oz. zaposlenemu v podjetju jasno, da je podatek zaupen že po svoji vsebini. Dokumentacija vsebuje in predstavlja podatke, katerih sporočanje neupravičeni osebi bi lahko škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Nadalje so ti podatki takšne narave, da so znani le določenemu krogu oseb oz. v konkretnem primeru so podatki posameznega podjetja znani, poleg njihovim predstavnikom, zgolj omejenemu krogu ljudi v organu in drugim pristojnim institucijam (Revizijske družbe, Urad za nadzor proračuna RS, Računsko sodišče, Evropsko računsko sodišče, ...). Organ zaključuje, da je posledično, ker gre v zahtevani dokumentaciji za podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost, prosilkino zahtevo zavrnil. Organ namreč ocenjuje, da gre v dokumentacijah za podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost in bi razkritje njihove vsebine bilo v nasprotju s samim namenom instituta izjeme po 6. členu ZDIJZ.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilka dne 25.01.2007 pri organu vložila pritožbo, v kateri navaja, da je organ z izpodbijano odločbo delno ugodil njeni zahtevi, in sicer v delu, v katerem je omogočil vpogled in nadaljnjo kopijo v ocenjevalne liste-točkovnike za posamezne podprte projekte in v ocenjevalni list-točkovnik stranke. Pretežno pa je organ zahtevo prosilke zavrnil, kot sledi iz zavrnilnega izreka odločbe. Prosilka navaja, da je organ zavrnitev zahteve utemeljeval s tem, da se navedena dokumentacija šteje za poslovno skrivnost in da bi razkritje njihove vsebine bilo v nasprotju s samim namenom instituta izjeme po 6. členu ZDIJZ. Prosilka se s tem, da je dokumentacija navedena v zavrnilnem izreku organa pod točko 2. Poslovni načrt, poslovna skrivnost, ne strinja, zato utemeljitve organa zavrača in se nanje pritožuje. Do ostalih točkah zavrnilnega izreka pa se prosilka ni opredeljevala, ker jih ni zahtevala. Prosilka pojasnjuje, da v svoji zahtevi ni zahtevala informacije, ki jo organ všteva k svojemu zavrnilnemu izreku pod točko 1. in 3. ter 4. Dokumentacija pod točko 1., 3., 4. je bila priloga k poslovnemu načrtu oz. sestavni del vloge za subvencijo in za samo vsebinsko preverjanje upravičenosti posameznega podprtega investicijskega projekta glede na zahtevana merila, ni potrebna, zato je prosilka ni zahtevala. Obvezne priloge k poslovnemu načrtu oz. ostali sestavni deli vloge za subvencijo po javnem razpisu P4 so bili tudi:
- izkazi uspeha in bilance stanja za leto 2004 in 2005,
- bonitetna dokazila (BON-l/P ali BON-l/SP),
- dokazilo o obstoju podjetja (za gospodarske družbe fotokopija sklepa o vpisu družbe v sodni register z vsemi prilogami),
ki pa jih organ v svojem zavrnilnem delu izreka ni upošteval, torej bi jih bil moral upoštevati v ugodilnem izreku, če je že mislil, da se je potrebno izrekati tudi o prilogah k poslovnemu načrtu. Če je bil mnenja, da je potrebno, da se izreče tudi o teh prilogah, bi moral prav gotovo upoštevati vse priloge, torej vse sestavne dele vloge za subvencijo, ne pa poljubno izbrane. Prosilka navaja, da je ugodilni del odločbe brez vsake uporabne vrednosti, saj ni imela namena preverjati, če je na primer matematični seštevek posameznega števila prejetih točk za projekt po posameznih merilih pravilen, ali pač ne. To je pa edino, kar lahko prosilka zgolj z vpogledom v ocenjevalne liste ugotavlja, kar pa seveda ni bil namen prosilke. Vpogled v ocenjevalne liste, ne da se prosilki omogoči vpogled v poslovni načrt za projekt, nima nobenega smisla. V javnem razpisu je bilo navedeno: »da so merila za ocenjevanje projektov kvantitativna: kot neposredno novo zaposleni, vpliv na okolje, tržna naravnanost, prodaja izven trga RS, donosnost poslovanja, dobiček na zaposlenega, sodobna tehnologija in inovativnost. V primeru, da sredstva ne bi zadostovala za sofinanciranje vseh investicij, bodo pa imela prednost podjetja z doseženim višjim številom točk. V primeru enakega števila točk pa bodo imela prednost podjetja, ki so pridobila več točk pri merilu sodobna tehnologija, nato pri merilu prodaja izven RS in v dodatnem primeru še pri merilu donosnost poslovanja«. V sporočilu za javnost z dne 27.07.06 je organ navedel, da je na razpis (na prvi in edini rok razpisa, ker nadaljnjih ni bilo več, saj so bila sredstva že na prvem roku izčrpana) prispelo 508 vlog, da je bilo zaprošenih za 17.300 milijonov SIT subvencij, da pa je organ odobril zaradi omejenosti sredstev le 158 vlog in razdelil 5.002 milijonov SIT subvencij.
Zaradi navedenih javnih podatkov prosilka sklepa, da so izbrani projekti pridobili veliko število
točk, predvideva tudi, da so se kopja lomila tudi na njihovi izenačenosti, za to seveda utemeljeno nadalje predvideva, da so izbrani projekti resnično zvezde našega gospodarstva, torej takšni, ki so glede na merila razpisa inovativni (s sodobno tehnologijo, z več novimi lastnimi izdelki, podprtimi z lastnimi patenti), da so izbrani projekti pretežno izvozno naravnani ter visoko donosni. Iz poročila organa, danega za javnost z dne 27.07.06, je razvidno, katera so bila podjetja in podjetniki posamezniki, ki so subvencije prejeli. Ker pa prosilka vseskozi ponavlja, da skop podatek, kot je ime podjetja, ne daje nobenega sporočila, za kakšen projekt je pri tem podjetju šlo, meni, daje to sporočilo za javnost zgolj statistične narave in je v vsebinskem smislu popolnoma netransparentno. Iz objavljenega sporočila za javnost je prosilka po firmah objavljenih podjetij ugotovila, da je med njimi bore malo izvoznikov lastnih izdelkov, še več, malo jih je z lastnimi patenti in sodobnimi tehnologijami, temelječimi na lastnem razvoju, največ je posrednikov in trgovcev ter računalničarjev, kar pa je v nasprotju s predhodnimi sklepanji prosilke, torej, kakšna podjetja bi naj po logiki kvantitativnih meril ocenjevanja pridobila subvencije. Ker pa prosilka v svoji oceni ne želi biti do nikogar krivična, je bila njena želja, da se sooči z argumenti, ki so organ prepričali, da je investicijske projekte teh podjetij oz. podjetnikov podprl. V zavrnilnem delu odločbe organ navaja za razlog poslovno skrivnost, čemur prosilka oporeka in takšno razlago zavrača. Navaja, da je ZDIJZ v tem delu popolnoma jasen. Citira 2. točko 1. odst. 6. člen ZDIJZ:
»0rgan prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe;«
... in nadalje:
3. odst. 6. čl. ZDIJZ: »Ne glede na določbe prvega odstavka, se dostop do zahtevane informacije dovoli: če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali........
Prosilka torej ugotavlja, da se organ ne more sklicevati na institut izjeme po 2. točki 1.odst. 6. člena ZDIJZ, ker tako zanj kot za pridobitnike javnih sredstev ta institut ne velja, pač pa velja 3.odst. 6. člena. Po 1.odst. 39. člena ZGD je za opredelitev podatkov, ki se štejejo za poslovno skrivnost, potrebno v gospodarski družbi določiti s pisnim sklepom in z njim seznaniti med ostalimi tudi druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Tega pisnega sklepa od posameznih vlagateljev-udeležencev javnega razpisa organ ni nikoli zahteval, niti mu niso bili vročeni, zato se ne more sklicevati v imenu posamezne družbe na 1. odst. 39. člena ZGD. Organ tudi ne more preprosto subjektivno sklepati po 2. odst. 39. člena ZGD, da bi z razkritjem podatkov iz poslovnega načrta posameznega podprtega projekta stranki kot prosilki oz. nepooblaščeni osebi, nastala za zadevno družbo občutna škoda. Namen vpogleda stranke v dokumentacijo je več kot jasen in ni pridobiten. Obstaja institut, s katerim se lahko stranka obveže, da podatkov, v katere je dobila vpogled, ne bo kakorkoli izkoriščala niti v svojo korist, niti v korist kogarkoli drugega. Prosilka še navaja, da niti eden od podprtih projektov ne konkurira stranki oz. podjetju ELPA d.o.o. na trgu. In končno, prosilko ob morebitnem vpogledu v te podatke veže isto zakonsko določilo kot zaposlene v organu, in sicer 40. člen ZGD-ja: «Podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost.« Prosilka se tudi ne strinja z navedbami organa, da mora organ v skladu z 22. členom Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 128/2006,v nadaljevanju ZJN) varovati kot zaupne vse podatke, za katere kot take določa ZGD. Tako po domače in posplošeno pa si zakonskih določil tudi ne gre razlagati in jih navajati. V 1. odst. 22. člena ZJN piše, citira: »Naročnik mora zagotoviti, da so vsi podatki med postopkom oddaje javnega naročila, ki jih kot poslovno skrivnost določi ponudnik v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, poslovna skrivnost.« Še enkrat poudarja, da ta določba velja med samim postopkom oddaje javnega naročila, ne velja pa več, ko je odločitev o oddaji javnega naročila že pravnomočna. Seveda pa ne more pri ZJN mimo VI. in VII. odst. 22. člena, po katerem mora naročnik ponudniku (v konkretnem primeru organ podjetju Elpa d.o.o., ki je bila udeleženka javnega razpisa) na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo po sprejemu odločitve o oddaji naročila. Pri tem lahko naročnik omogoči ponudniku, v ponudbo katerega bo izveden vpogled, da je prisoten na vpogledu v njegovo ponudbo ter ima tako možnost varovati svoje interese. Prosilka ugotavlja, da je zakonodajalec tudi v tem zadnjem navedenem primeru, kot v vseh prej navedenih, sam poskrbel za varovanje interesa oz. poslovne skrivnosti v primeru vpogleda iz strani tretjega v ponudnikovo dokumentacijo, zato ne razume že kar pretiranega truda in skrbi organa v želji varovanja poslovnih skrivnosti vlagateljev. Prosilka zaključuje, da je organ nepravilno odločil v zavrnilnem delu odločbe, zato pričakuje, da se bo v tem delu v skladu z obstoječo zakonodajo v RS, ugodilno izrekel Pooblaščenec.
Organ je prosilkino pritožbo kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 05.02.2007, s prilogami, na podlagi 1. odstavka 245. čl. ZPP, poslal v odločanje Pooblaščencu. Ob tem je organ pojasnil, da je vseh prispelih vlog bilo 508 in od tega 158 odobrenih investicijskih projektov. Odobrene vloge so odložene v rednike, v katerem sta dva ali trije odobreni projekti, kar je odvisno od obsežnosti posamezne vloge. Rednikov je ogromno in glede na obsežnost gradiva, je organ prosil, v kolikor je to potrebno, da bi si zahtevano dokumentacijo Pooblaščenec ogledal na sedežu organa, kot to predvideva 11. čl. ZInfP.
Dne 21.03.2007 je prosilka po elektronski pošti in po telefaksu Pooblaščencu posredovala skrčitev zahtevka, ki se nanaša na zavrnilni del izpodbijane odločbe in je predmet pritožbe. V ugodilnem delu izreka izpodbijane odločbe ostaja zahtevek nespremenjen (torej zahtevek za vpogled in nadaljnjo kopijo: ocenjevalnih listov-točkovnikov za podprte projekte in za projekt prosilke). Prosilka pa je skrčila zahtevek v zavrnilnem delu izreka in želi vpogled v dokumentacijo in nadalje fotokopije te dokumentacije, v kolikor bi smatrala, da je to potrebno za del dokumentacije posameznega projekta P4- zgolj iz dokumentacije: 2. POSLOVNI NAČRT - želi vpogled v del poslovnega načrta, kjer se nahaja opis subvencionirane investicije (opomba: postavke so lahko po posameznih poslovnih načrtih tudi drugače numenirane, vsebinsko pa so pravilno navedene, ker je bilo potrebno te vsebine poslovnega načrta predstaviti):
1.4 Opredelitev investicije (temeljni cilji investicije, opis investicije)
1.5 Kazalci ključnih ciljev investicije
2.6 Opredelitev investicije (temeljni cilji investicije, opis investicije, vrsta tehnologije, inovativnost, vpliv investicije na okolje, lokacija investicije, ocena učinkovitosti investicije)
5.1 Ocena bodočega poslovanja (prodaja in prihodki iz bodočega poslovanja)
5.2.4 Ocena bodočih stroškov dela, načrtovane nove zaposlitve
9 Kazalniki bodočega poslovanja.
Navedeni zahtevani podatki so skopo opisani in ne razkrivajo poslovnih skrivnosti (poslovnih zvez, strateških partnerjev, kupcev, konkurence, SWOT analize, dobaviteljev, tehnologije postopkov izdelave ali same sestave izdelka/storitve, strateških načrtov podjetja, prodajne strategije itn.) ter osebnih podatkov. Navedeni zahtevani podatki opisa investicije samo nakazujejo, ali je podprta investicija skladna z zahtevanimi kriteriji: število novo zaposlenih, vplivi na okolje, izvozni vidik, tržna naravnanost, donosnost, inovativnost itn., ker je le tako možno primerjati investicijski projekt prosilke, ki meni, da je bila kot udeleženka tega razpisa oškodovana, z ostalimi, ki so javna sredstva pridobili.
Prosilka skrči zahtevek za zgoraj navedeno dokumentacijo tudi za število projektov iz predhodno zahtevanega vpogleda za vse podprte projekte (158) na 22 naključno izbranih (glede na objavljen seznam odobrenih vlog-mala podjetja za P4 na internetu) in sicer:
Zap.št. Naziv vlagatelja in naziv občine:
8 Avto center VOVK d.o.o. Trebnje
9 B-C TRGOVINA IN POSREDNIŠTVO D.O.O. Trbovlje
48 Izdelovanje drobnih kovinskih predmetov ................s.p. ..............
49 Izdelovanje in popravilo glsabenih instrumentov .........s.p. ..............
51 Jeklostil obdelava kovin, inžinering d.o.o. Semič
57 Ključavničarstvo na terenu-......................., s.p. .............
62 Kovinska galanterija ....................s.p. ...................
67 Lesna industrija Sadek, Proizvodnja palet in lepljenje elementov d.o.o. Oplotnica
70 M & A PODJETJE ZA EXPORT-IMPORT, INŽENIRING IN TEHNOLOGIJO
d.o.o., Celje, Celje
88 ORCA METAL D.O.O. Žalec
96 PRELET-PROMET S TEKSTILNIMI IZDELKI, METLIKA, D.O.O. Metlika
97 PRODAJA KOVIN, STORITVE, INŽENIRING .......................s.p. ..................
104 RITEM STUDIO ZA AVDIO IN VIDEO STORITVE D.O.O. LENDAVA
108 Saning international, podjetje za sanacijo objektov d.o.o., KRANJ Kranj
113 SKLOP, trgovina, proizvodnja, gradbeništvo in storitve d.o.o. Maribor
115 SMAK PRINTISK .......................... s.p. ................
116 STEEL podporni center orodjarske industrije d.o.o. Ljubljana
120 Štajerles trade podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve d.o.o. Ormož
123 Tiskarna VEK KOPER – VELNAR & SIN D.O.O. Koper Koper
124 Unija računovodska hiša d.d. Ljubljana
125 Videoprodukcija Kregar d.o.o. Ljubljana
133 Žagar Novo mesto d.o.o. Novo mesto.
Prosilka zaključuje, da gre pri danih neposrednih subvencijah za porabo javnih sredstev, ki jih podeljuje Javni sklad, zato prosilka meni, da v delu, kjer se opisuje namen porabe pridobljenih javnih sredstev oz. predvidena investicija ter ocena bodočega poslovanja (posamezni letni izkazi poslovanja so/bodo sicer tako ali tako javno objavljeni), dostop do informacije nikakor ni sporen oz. je to informacija javnega značaja, zato pričakuje ugodilni izrek Pooblaščenke.
Pooblaščenec je z dopisom z dne 22.03.2007, št. 021-8/2007/4 organu posredoval zgoraj naveden skrčen zahtevek.
Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja, je Pooblaščenec v prostorih organa opravil ogled in camera dne 02.04.2007.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Iz predložene dokumentacije je razvidno, da je prosilka dne 21.03.2007 v okviru pritožbenega postopka svojo zahtevo skrčila, zato Pooblaščenec ugotavlja, da so predmet presoje in odločitve izključno dokumenti, ki so opredeljeni v zgoraj navedenem skrčenem zahtevku.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. odstavku 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, torej tudi vseh sodišč kot državnih organov, ne le državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Organ je bil ustanovljen na podlagi Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (Ur. l. RS, št. 2/2007-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPOP), ki v 12. čl. določa, da ukrepe države za izboljšanje dostopa do virov financiranja razvojnih naložb za mikro, mala in srednje velika podjetja v skladu s programom ukrepov izvaja Slovenski podjetniški sklad. Ustanovitelj organa je Vlada RS. Organ v skladu z zakonom razvija in izvaja storitve ter finančne spodbude v skladu s sprejetim programom ukrepov na naslednjih področjih:
- zagotavljanje storitev in začetnega kapitala za hitrejše nastajanje in zagon novih podjetij z neposrednimi spodbudami za začetno financiranje podjetniških projektov v fazi nastajanja in zagona podjetij;
- zagotavljanje ugodnejših virov financiranja za razvojne naložbe podjetij s subvencijami, ugodnimi kreditnimi viri in garancijami za najete kredite;
- spodbujanje zasebnih vlaganj in financiranja podjetniških projektov v vseh fazah razvoja z lastniškim kapitalom, z zagotavljanjem ugodnih kreditnih virov in garancij za investitorje (1. odst. 13. čl. ZPOP).
Organ izvaja ukrepe v obliki storitev, neposrednih finančnih spodbud sklada in posrednih finančnih spodbud preko poslovnih bank, skladov tveganega kapitala in drugih finančnih institucij, subjektov inovativnega okolja ter drugih pravnih oseb javnega in zasebnega prava.
Pri zagotavljanju začetnega kapitala in spodbujanju zasebnih vlaganj z lastniškim kapitalom lahko organ vlaga kapitalske naložbe v imenu Republike Slovenije in po postopku, določenem v zakonu, ki ureja javne finance. Za upravljanje in razpolaganje s tako pridobljenimi kapitalskimi naložbami Republike Slovenije, veljajo določbe zakona, ki ureja javne finance in zakona o vladi. Instrumenti organa, ki jih po ZPOP lahko izvaja, so:
- ugodni posredni in neposredni krediti za razvojne naložbe mikro, malih in srednje velikih podjetij;
- garancije za najete kredite za razvojne naložbe mikro, malih in srednje velikih podjetij;
- subvencije obrestnih mer, stroškov kreditiranja in stroškov garancij;
- subvencije fizičnim osebam za ustanovitev in zagon podjetij v subjektih inovativnega okolja;
subvencije za razvojne projekte mikro, malih in srednje velikih podjetij;
- ugodni posredni in neposredni krediti za kapitalska vlaganja v mikro, mala in srednje velika podjetja;
- garancije za najete kredite za kapitalske naložbe zasebnih vlagateljev;
- vlaganja v razvoj poslovne infrastrukture za pospeševanje naložb (14. čl. ZPOP).
Poslovanje sklada ureja 16. čl. ZPOP, ki določa, da se obseg, namen in način usmerjanja finančnih spodbud določi v poslovnem načrtu organa. Poslovni načrt pripravi organ na osnovi sprejetih usmeritev iz programa ukrepov. Podrobnejši pogoji, kriteriji in merila za izvajanje instrumentov organa, se v skladu z zakonom, ki ureja delovanje javnih skladov in s pravili za dodeljevanje državnih pomoči, določijo v splošnih pogojih za poslovanje javnega sklada.
Navedeno pomeni, da organ brez dvoma sodi med organe, ki so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. čl. informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Prosilka je zahtevala dostop do dela razpisne dokumentacije za neposredne subvencije za nakup tehnološke opreme v letu 2006, kar glede na zgoraj navedene določbe ZPOP, nedvomno sodi v delovno področje organa. Ker je bil postopek o izboru prejemnikov sredstev že zaključen, organ pa ne zanika obstoja dokumentov, ki jih prosilka zahteva, Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.
2. Načelo prostega dostopa po ZDIJZ
Prosilka je v pritožbi posebej izpostavila, da zahteva dostop do dokumentov zato, ker ocenjuje, da je bila v postopku v povezavi z javnim razpisom za odobritev neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme v letu 2006 (Ur. l. RS, št. 23/06), oškodovana. Nadalje pa je v pritožbi še navajala, da jo ob morebitnem vpogledu v zahtevane podatke veže isto zakonsko določilo kot zaposlene v organu, in sicer 40. člen ZGD-ja. Zaradi navedenega mora Pooblaščenec pojasniti, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. čl. ZDIJZ). Po tej določbi so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi 3. odst. 17. čl. ZDIJZ, po kateri prosilki ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prosilkin namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje, za rešitev njene pritožbe ni pravno relevanten. Pooblaščenec je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilki. Prosilkin interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni.
3. Ogled in camera na podlagi 11. čl. ZInfP
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in vpogleda v vsebino zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec dne 02.04.2007 v pristojnosti pooblaščene osebe pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. čl. ZInfP. Določilo 11. čl. ZInfP določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesna dejanja v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. čl. ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ogled se je nanašal na dokument, povezan z informacijami, ki jih je prosilec zahteval.
Na ogledu in camera je Pooblaščenec vpogledal in prevzel fotokopijo dokumentov, ki jih je prosilka zahtevala po posameznih podjetjih. Pri tem je Pooblaščenec ugotovil, da so določena podjetja, ki so predmet obravnave, dejansko predložila poslovni načrt po postavkah, ki jih je prosilka opredelila v skrčenem zahtevku v okviru pritožbe, pri nekaterih podjetjih, pa je potrebno zahtevo prosilke po posameznih postavkah, razbrati iz celotnega poslovnega načrta podjetja. Pri tem Pooblaščenec še ugotavlja, da navedena oz. zahtevana dokumentacija ni nikjer označena kot poslovna skrivnost, na kar je sicer opozarjal organ. Prav tako pa tudi v vsebini dokumentov ni nikjer navedeno, da se podatki v dokumentu štejejo za poslovno skrivnost. Pooblaščenec je prevzel tudi razpisno dokumentacijo, ki je bila podlaga za neposredne subvencije za nakup tehnološke opreme v letu 2006.
4. Poslovna skrivnost kot izjema od prostega dostopa in položaj stranskih udeležencev
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ v izpodbijani odločbi zatrjuje, da zahtevana dokumentacija predstavlja poslovno skrivnost in se sklicuje na obstoj izjeme po 2. točki 1. odst. 6. člena ZDIJZ. Slednja določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
Po 39. členu ZGD je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD). Poleg tega Pooblaščenec še opozarja, da ZGD v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
ZGD tako loči dva kriterija, subjektivnega in objektivnega, glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija pa mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati (komentar ZGD k 1. odst. 39. čl.). S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odst. 40. čl. ZGD).
Podatki, ki pa niso označeni kot zaupni po 1. odst. 39. čl. ZGD, lahko uživajo varstvo le ob predpostavkah iz 2. odst. 39. čl. ZGD, kjer je opredeljen objektivni kriterij za določanje poslovne skrivnosti. V tem primeru ni potrebno, da bi bila poslovna skrivnost v kakršnemkoli aktu izrecno navedena, ampak je odločilna sama vsebina podatka. Zato je po tem kriteriju nujno, da je potreba po varstvu »očitna«. To pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu povprečnemu pripadniku podjetja (družbeniki, delavci, člani organov) in tudi drugim osebam jasno, da mora biti podatek zaupen že po svoji vsebini. Zakon pa dodaja še negativno določitev; z izdajo podatka bi nastala občutna škoda (škodni test).
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi zgolj na splošno, pavšalno navajal, da je dolžan varovati poslovno skrivnost dajalcev vlog, ne da bi se pri tem konkretno opredelil do 39. čl. ZGD oziroma, da bi določno obrazložil, na podlagi katere določbe 39. čl. ZGD je potrebno šteti podatke, ki jih prosilka zahteva, za poslovno skrivnost. Glede na stališče ZGD s komentarjem (str. 194), da so predmet poslovne skrivnosti lahko samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja, ne pa tudi podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj, organ ne pojasnjuje, kako bi razkritje zahtevanih dokumentov vplivalo na konkurenčni položaj prejemnikov neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme v letu 2006. Zato takšna obrazložitev izpodbijane odločbe, ki ostaja zgolj na deklaratorni ravni, ne omogoča preizkusa (7. točka 2. odstavek 237. člena ZUP), kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka in jo je zato potrebno odpraviti.
Pooblaščenec nadalje opozarja tudi na položaj stranskih udeležencev in dolžnost organa, da v postopku odločanja o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja po uradni dolžnosti poskrbi, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivale odločitve organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se namreč na podlagi pisne zahteve subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (2. odstavek 15. člena ZDIJZ). V postopek je torej potrebno pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku. To pomeni, da bi moral organ v ugotovitvenem postopku, za ugotovitev, ali določen podatek pomeni poslovno skrivnost, nujno pozvati oz. dati možnost sodelovanja vsem prejemnikom neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme v letu 2006, ki jim pripada predmetna poslovna informacija. Ker organ tega ni storil, je s tem storil tudi bistveno kršitev pravil postopka po 2. tč. 2. odst. 237. čl. ZUP.
Kot je bilo navedeno že zgoraj, dokumentacija, ki jo je prosilka zahtevala, ni nikjer označena z oznako poslovna skrivnost v skladu z določilom 1. odst. 39. čl. ZGD, niti to ne izhaja iz vsebine zahtevanih dokumentov. Zato bi moral organ za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja, za ugotavljanje dejstev iz 2. in 3. odst. 39. čl. ZGD, torej če zahtevana dokumentacija predstavlja poslovno skrivnost prejemnikov neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme v letu 2006, nujno pri njih ugotavljati, ali štejejo zahtevane informacije za poslovno skrivnost. Prejemnike neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme v letu 2006 bi torej moral organ konkretno pozvati, da se o teh zadevah izrečejo in da predložijo ustrezne dokaze za uveljavljanje poslovnih skrivnosti, če jih želijo zavarovati. Dolžnost varovanja poslovne skrivnosti je v skladu z 2. odst. 40. čl. ZGD sicer tako na strani oseb, ki so z družbo povezane, kakor tudi na strani oseb izven družbe. Vendar so slednje k varovanju poslovne skrivnosti zavezane le v primeru, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti za to, da je podatek poslovna skrivnost. Navedeno pomeni, da je primarna dolžnost varovanja poslovne skrivnosti na subjektu, čigar poslovna skrivnost se varuje. Zato ga mora organ pozvati na izjasnitev, ali gre v danem primeru za podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost. Vsak subjekt je namreč dolžan sam ščititi svoje poslovne skrivnosti, zato tega namesto njega ne more narediti organ. Dolžnost organa pa je, da subjektu, torej prejemnikom neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme v letu 2006, to omogoči.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je organ s tem, ko v postopek ni pozval prejemnikov neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme v letu 2006, storil bistveno kršitev pravil postopka po 2. tč. 2. odst. 237. čl. ZUP. Kršil pa je tudi načelo varstva pravic strank in varstvo javnih koristi (1. odst. 7. čl. ZUP), ter načelo zaslišanja strank,(1. in 2. odst. 9. čl. ZUP). Organ je kršil tudi procesno določbo 1. odst. 138. čl. ZUP v zvezi z ugotavljanjem izjeme iz 2. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, kar je imelo za posledico nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. V smiselno podobni zadevi je tako stališče zavzelo Upravno sodišče RS v sodbi v imenu ljudstva z dne 21.03.2007, št. U 2409/2005-20.
Ker je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, zlasti zaradi odsotnosti strank, katerih poslovna skrivnost se varuje, je Pooblaščenec ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje. Odločbo je na podlagi 3. odst. 251. čl. ZUP odpravil in vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek, pri čemer je organ dolžan, pri izdaji nove odločbe, upoštevati napotke Pooblaščenca, vsebovane v tej odločbi.
Primarno mora organ prve stopnje po uradni osebi, določeni za posredovanje informacij javnega značaja v skladu z 9. čl. ZDIJZ, obvestiti vse prejemnike neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme v letu 2006, ki so navedeni v skrčenem zahtevku prosilke z dne 21.03.2007, da se lahko izjasnijo oz. opredelijo, ali zahtevana informacija za njih morebiti predstavlja poslovno skrivnost. Pri tem jih mora organ opozoriti, da predložijo ustrezne dokaze za uveljavljanje poslovnih skrivnosti, da konkretno, ne abstraktno, obrazložijo, kakšna škoda bi podjetju z razkritjem zahtevanih informacij nastala, ter da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 do 196) oziroma podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Šele na podlagi tako pridobljenih pojasnil oz. po preteku roka, ki ga bo dal organ prejemnikom neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme v letu 2006, da lahko priglasijo stransko udeležbo, lahko organ ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme po 2. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Pri tem pa mora organ upoštevati tudi 1. alinejo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, po kateri se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V obravnavanem primeru gre namreč za porabo javnih sredstev, ki so bila v obliki subvencij, torej nepovratnih sredstev, dodeljena določenim subjektom. Pri tem pa je zlasti bistveno tudi dejstvo, da so bila javna sredstva-subvencije dodeljene glede na doseženo število točk - ocene. Podlaga za ocenjevanje pa so bili vnaprej določeni oz. objavljeni pogoji in merila javnega razpisa. Ker gre za porabo javnih sredstev, je po oceni Pooblaščenca, že na podlagi zgoraj navedene 1. alineje 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, potreba po transparentnosti postopka javnega razpisa odobrenih vlog za dodelitev subvencij, zlasti v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev in meril javnega razpisa, zagotovo podana. Javnost je zagotovo upravičena vedeti, kako in zakaj se porabljajo javna sredstva, pomemben pa je tudi interes javnosti do poštenega postopka in poštene konkurence med subjekti, ki so sodelovali v postopku.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka