Prosilec - Okrajno sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 021-101/2006/6
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Datum: 22.1.2007
Številka: 021-101/2006/6
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. Su 1-8/2006 z dne 01. 12. 2006, Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku treh dni od pravnomočnosti te odločbe posredovati naslednje dokumente:
- sezname zadev v pritožbenem postopku (potrjena, razveljavljena, zavržena ali spremenjena) po koledarskih mesecih in po posameznih sodnikih za leto 2005 in 2006,
- poročila o delu na St področju za okrožno sodnico Jelko Rozman in za okrožnega sodnika Gregorja Collautija po koledarskih mesecih za leto 2005 in 2006,
- poročila o rešenih St zadevah za okrožno sodnico Jelko Rozman in za okrožnega sodnika Gregorja Collautija po koledarskih mesecih za leto 2005 in 2006.
3. V preostalem delu se zahteva prosilca kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je v vlogi z dne 06.11.2006 od organa zahteval posredovanje podatkov o številu izdanih sklepov, številu izpodbijanih sklepov (vloženih pritožb) in o izidu pritožbenih postopkov (potrjeni – razveljavljeni sklepi) za dva okrožna sodnika na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Pri tem so prosilca posebej zanimali sklepi izdani v okviru insolvenčnih postopkov, v katerih oba sodnika nastopata kot predsednika senatov. Prosilec je še navedel, da v kolikor organ ne zbira teh podatkov ločeno po vrsti postopka, naj mu posreduje podatke o sklepih v vseh postopkih, ki jih vodita navedena sodnika. Prosilec je zahteval podatke v pisni obliki (fotokopijo evidence) za leto 2006 in 2005 oziroma, da mu organ omogoči neoviran dostop do njih.
Organ je dne 01.12.2006 izdal odločbo št. Su 1-8/2006-3, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V odločbi najprej pojasnjuje, katere podatke je prosilec zahteval ter da je njegova zahteva neutemeljena. Podatke, ki jih zahteva prosilec, organ zbira za potrebe izdelave ocene sodniške službe in so del sodnikovega osebnega spisa, namenjeni kariernemu napredovanju sodnika oziroma ocenjevanju njegovega dela. Organ se sklicuje na 35. čl. Zakona o sodniški službi (Ur.l. RS, št. 19/94, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSS), po katerem izdela oceno sodniške službe pristojni personalni svet. V skladu s prvim odstavkom 36. čl. ZSS pošlje personalni svet oceno sodniške službe pisno in zaupno ocenjevanemu sodniku in predsedniku sodišča, na katerem sodnik opravlja sodniško službo. Po določbah 31. čl. ZSS imajo vpogled v podatke iz osebnega spisa predsednik sodišča, predsednik sodišča višje stopnje, personalnega sveta, sodnega sveta, disciplinski tožilec, disciplinsko sodišče in sodnik, na katerega se podatki iz osebnega spisa nanašajo. Ocena sodniške službe je osebni podatek, ki ga ministrstvo za pravosodje vodi v osebni evidenci sodnikov v skladu z 72. čl. ZSS, ki izrecno določa tudi za to evidenco, kdo lahko vanjo vpogleduje. 5. odst. 72. čl. ZSS obenem taksativno našteva, za katere primere ministrstvo lahko uporablja podatke o obsegu sodnikovega dela. ZSS torej postavlja pravila za izdelavo ocene sodniške službe, za vpogled v te podatke in vodenje evidence. Organ meni, da je interes posameznega sodnika v zvezi z razkritjem njegovih osebnih podatkov, ki so podlaga za izdelavo ocene sodniške službe, v ZSS še posebej opredeljen, saj zakon tem podatkom daje naravo zaupnosti, torej ne gre za navadne osebne podatke. Vsesplošna dostopnost do teh podatkov bi utegnila imeti negativne posledice za posameznega sodnika v zvezi z njegovim delom, zato zakon tudi izrecno določa krog oseb, ki imajo pravico vpogleda vanje. ZSS je treba uporabljati kot lex specialis, pri čemer so njegova pravila o dostopnosti do teh podatkov drugačna kot pravila ZDIJZ, ki pa tudi v 3. tč. 1. odst. 6. čl. določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ obenem navaja, da je, glede na dodatno zahtevo ZSS, da gre za osebne podatke zaupne narave, zakonodajalec očitno imel namen te osebne podatke dvigniti nad raven navadnih osebnih podatkov in preprečiti vsesplošen dostop do njih in njihovo zlorabo. Čeprav je ZDIJZ mlajši splošni zakon, v prehodnih določbah ni razveljavil starejšega specialnega zakona ZSS. V pravni praksi časovni argument in argument specialnosti sprožata težave. Organ ocenjuje, da je določbe ZDIJZ potrebno razlagati tako, da novi splošni zakon prinaša normativno ureditev le za splošno kategorijo subjektov, ki splošnega zakona še nimajo ali pa ga je treba spremeniti in dopolniti, ne posega pa tudi v ureditev, ki že velja za posamezna specialna pravna področja oziroma za ožje kategorije pravnih subjektov (Lex generalis posterior non derigat legi speciali priori), kot je v konkretnem primeru urejeno za področje sodstva. Glede na navedeno organ ugotavlja, da podatki, ki jih je zahteval prosilec, ne predstavljajo informacije javnega značaja, zato je zahtevo prosilca zavrnil.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 15.12.2006 vložil pritožbo, ki jo je organ, z dopisom št. Su 1-8/2006 z dne 18.12.2006, odstopil v obravnavo Pooblaščencu, ki je pritožbo prejel 20.12.2006.
Iz pritožbe prosilca med drugim izhaja, da se pritožuje na odločbo organa, ker se z njo ne strinja. Po njegovem mnenju je zgrešeno stališče organa, da gre pri podatkih, ki jih zahteva, za osebne podatke zaupne narave, ki jih je zakonodajalec imel namen »dvigniti nad raven navadnih osebnih podatkov«. Prosilec ne zahteva podatkov o konkretni osebni oceni sodnika, niti kateregakoli drugega podatka, ki se nahaja v osebnem spisu sodnika, glede na določbo 31. čl. ZSS. Prosilec tudi ne zahteva nobenega podatka, na podlagi katerega se ugotavlja izpolnjevanje kriterijev za oceno sodniške službe skladno z določbo 29.čl. ZSS. Po določbi 29. čl. ZSS se ocena sodniške službe namreč sestavi ob upoštevanju kriterijev iz 29.čl. ZSS, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni. Med temi kriteriji (2. tč. 1. odst. 29. čl. ZSS) pa se nahaja tudi delovna uspešnost, ki je opredeljena kot »doseženo razmerje med opravljenim in pričakovanim obsegom sodnikovega dela«. Prosilec pojasnjuje, da se podatki, ki jih zahteva, ne nanašajo na nobenega izmed kriterijev iz 29. čl. ZSS. Prosilec namreč ne zahteva podatkov o sami oceni sodniške službe, temveč le del podatkov iz evidence učinkovitosti dela sodnikov iz 28. čl. Zakona o sodiščih, ne pa podatkov iz ZSS, kot zmotno navaja zavrnilna odločba organa. Po mnenju prosilca evidenca po 28. čl. Zakona o sodiščih zajema večje število podatkov, med njimi tudi podatek o vseh rešenih zadevah sodnika, o številu vseh zadev, v katerih je bila vložena pritožba in o skupnem številu vseh potrjenih, spremenjenih ali razveljavljenih odločb oziroma sklepov. Prosilec za navedena sodnika zahteva samo podatek za skupno število sklepov, izdanih v postopkih prisilnih poravnav in v stečajnih postopkih v obdobju lanskega in letošnjega leta, številu pritožb zoper te sklepe in podatke o rezultatu pritožb (zavrnitev, sprememba ali razveljavitev sklepa), ne zahteva pa podatkov o sodbah in pravnih sredstvih zoper sodbe navedenih dveh sodnikov v gospodarskih sporih. Prosilec pri tem še poudarja, da se podatki, ki jih zahteva, ne vodijo in ne izkazujejo v centralni kadrovski evidenci za sodnike, ki jo vodi pristojno ministrstvo (78. čl. Zakona o sodiščih). V osebno evidenco sodnikov, katere podatki so tajni, se namreč vnašajo podatki o oceni sodniške službe in podatki o učinkovitosti celotnega sodnikovega dela. Podatki, ki jih zahteva prosilec, pa predstavljajo samo del podatkov iz evidence učinkovitosti dela, na podlagi katerih pa nihče (niti prosilec) ne more sklepati, kakšno učinkovitost sicer dosegata navedena sodnika. Po mnenju prosilca gre pri zahtevanih podatkih nedvomno za informacije, ki jih organ zbira in obdeluje, torej z njimi razpolaga in mu jih ni treba posebej ustvariti za potrebe naključnih prosilcev.
Pooblaščenec je organ dne 22.12.2006 pozval, naj mu v zvezi z reševanjem predmetnega pritožbenega postopka posreduje dokumente, iz katerih so razvidni podatki, ki jih zahteva prosilec. V skladu s 1. odst. 10. čl. ZInfP mora namreč odgovorna oseba organa Pooblaščencu na njegovo zahtevo poslati dokumente, zadeve, dosjeje, registre, evidence in drugo dokumentarno gradivo, ki jih je zahteval prosilec, če je to potrebno za obravnavo pritožbe. Le na ta način namreč Pooblaščenec lahko presodi, ali je odločba organa prve stopnje pravilna in zakonita.
Organ se je na poziv Pooblaščenca odzval z dopisom št. Su Pg 28/2007 z dne 05.01.2007, ki mu je priložil tudi podatke in evidence, ki jih vodi za spremljanje dela v insolvenčnih postopkih in sicer:
- statistična poročila o gibanju in reševanju zadev po koledarskih mesecih za leto 2005 in 2006,
- sezname rešenih zadev po posameznih sodnikih in po koledarskih mesecih za leto 2005 in 2006,
- sezname odprtih zadev po posameznih sodnikih in po koledarskih mesecih za leto 2005 in 2006,
- sezname zadev v pritožbenem postopku (potrjena, razveljavljena, zavržena ali spremenjena) po koledarskih mesecih in po posameznih sodnikih za leto 2005 in 2006,
- mesečna poročila o stečajnih zadevah, starejših od 18 mesecev za leto 2005 in 2006,
- poročila o številu glavnih obravnav za sodnika po koledarskih mesecih za leto 2005 in 2006,
- poročila o delu na stečajnem področju po posameznih sodnikih in po koledarskih mesecih za leto 2005 in 2006,
- poročila o rešenih St zadevah po posameznih sodnikih in po koledarskih mesecih za leto 2005 in 2006.
Pri tem organ pojasnjuje, da se število vloženih pritožb in njihovi rezultati za posamezne sodnike in oddelek kot celoto lahko ugotovi zgolj na način, da se ročno seštejejo ustrezne rubrike iz evidenc za posamezne mesece navedenega obdobja. Število izdanih sklepov pa je možno ugotoviti zgolj s fizičnim štetjem v vsakem od konkretnih insolvenčnih spisov, saj organ tega podatka za potrebe svojega dela sicer ne zbira in obdeluje. Organ evidentira le število tistih sklepov v okviru predpisanega normativa dela za vsakega posameznega sodnika, ki se po normativu Sodnega sveta šteje kot opravljeno delo. To pa so v insolvenčnih postopkih le trije sklepi:
- v stečajnih postopkih: sklep o začetku, sklep o glavni delitvi in sklep o zaključku,
- v postopkih prisilne poravnave: sklep o začetku postopka, sklep o potrditvi prisilne poravnave in sklep o ustavitvi prisilne poravnave,
- v likvidacijskih postopkih: sklep o začetku, delitvi likvidacijske mase in o zaključku postopka.
Sicer pa se v vsakem od teh postopkov razen omenjenih treh sklepov izda vsaj še 30 do 500 sklepov, odvisno od zahtevnosti in trajanja postopka, ki pa se sodniku ne štejejo v normo in se zato tudi ne evidentirajo. So pa tudi ti sklepi lahko predmet izpodbijanja s pritožbami. Organ pri tem še dodaja, da v skladu s tem Pooblaščencu posreduje zgolj podatke o izpolnjenih normativih za vsakega posameznega sodnika, ki pa, kot že povedano, ne vsebujejo števila vseh sklepov, ki so jih izdali v insolvenčnih postopkih.
Pritožba je utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki v 1. odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je kot pritožbeni organ preizkusil odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. V skladu z 247. členom ZUP organ druge stopnje namreč preizkusi odločbo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
Ker se organ med drugim sklicuje tudi na dejstvo, da del zahtevanih podatkov ne obstaja v obliki, v kateri jih zahteva prosilec, je bilo treba najprej ugotoviti, ali informacije, ki jih zahteva prosilec, obstajajo in v kakšni obliki jih organ vodi.
Pooblaščenec je ugotovil, da organ vodi statistične podatke o številu rešenih, odprtih in pritožbenih zadevah po posameznih sodnikih in po posameznih mesecih v koledarskem letu. Prav tako organ vodi podatke o reševanju zadev na St področju po posameznih sodnikih in po koledarskih mesecih ter podatke o izdanih sklepih v insolvenčnih postopkih, ki se štejejo v normativ kot opravljeno delo posameznega sodnika. Vsi navedeni podatki namreč izhajajo iz dokumentacije, ki jo je organ dne 05.01.2007 odstopil v obravnavo Pooblaščencu. Gre torej za podatke, ki se nahajajo v materializirani obliki in s katerimi organ razpolaga, izdelal pa jih je v okviru izvajanja svojih nalog in pristojnosti in sicer v okviru vodenja evidence učinkovitosti, ki po 28. čl. Zakona o sodiščih (Ur.l. RS, št. 100/2005 in 127/2006, v nadaljevanju ZS) med drugim zajema tudi podatke o število zadev v delu, številu rešenih zadev, številu zadev, v katerih je bila vložena pritožba ter o številu potrjenih, spremenjenih ali razveljavljenih odločb. Iz navedenega izhaja, da so glede tega dela prosilčeve zahteve izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za obstoj informacije javnega značaja določa 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.
Obenem je bilo v konkretni zadevi ugotovljeno, da organ ne razpolaga s podatki o številu vseh izdanih sklepov v okviru insolvenčnih postopkov za dva konkretna okrožna sodnika. Iz dokumentacije – poročil o rešenih St zadevah po posameznih sodnikih in po koledarskih mesecih, ki jih je organ predložil Pooblaščencu, namreč izhaja, da organ evidentira samo podatke o t.i. glavnih izdanih sklepih v insolvenčnih postopkih, ki se štejejo v sodniško normo. Vmesnih sklepov, ki jih v posameznem postopku tudi izdajajo posamezni sodniki, pa organ posebej ne evidentira, ker te evidence za potrebe svojega dela ne potrebuje. Pooblaščenec je v tem delu sledil argumentu organa, da podatkov v obliki, kot jo zahteva prosilec, nima in da jih zato prosilcu ne more posredovati. Organ je dolžan posredovati informacijo javnega značaja (oziroma dokument, v katerem se nahaja), ki že obstaja oziroma, s kakršno razpolaga takrat, ko prosilec zaprosi za dostop. Organ ni dolžan izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacije, s katero razpolaga. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Ker organ ni dolžan na novo ustvariti, na novo pridobiti ali izdelati dokumentov, ki jih v času vložene zahteve za dostop do dokumentov ne poseduje, je treba zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na število vseh izdanih sklepov v okviru insolvenčnih postopkov za dva konkretna okrožna sodnika zavrniti, saj v tem delu ni izpolnjen t.i. materialni kriterij za obstoj informacije javnega značaja.
Pooblaščenec pa je obenem ugotovil, da organ vodi podatke o t.i. izdanih glavnih sklepih v insolvenčnih postopkih. Ti podatki sicer predstavljajo ožji krog podatkov, kot jih je zahteval prosilec, kljub temu pa je, upoštevaje temeljno načelo varstva pravic strank in varstva javnih koristi, določeno v 7. členu ZUP, treba slediti razlagi, da je organ dolžan prosilcu posredovati vse prosto dostopne informacije javnega značaja, s katerimi razpolaga v zvezi z zahtevo prosilca. Upoštevaje navedeno načelo mora namreč organ pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank uporabljati tiste s predpisi določene ukrepe, ki so za stranke ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da so izpolnjeni vsi kriteriji za obstoj informacije javnega značaja v smislu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, je v nadaljevanju presojal, ali gre za prosto dostopne informacije ali pa je podana katera od izjem od prostega dostopa, določena v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
2. Izjeme od prostega dostopa
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Zakon namreč taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
2.1. Izjema od prostega dostopa po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ
Organ se je v zavrnilni odločbi skliceval na dejstvo, da gre pri podatkih, ki jih zahteva prosilec, za t.i. »posebne zaupne osebne podatke«, ki jih organ zbira za potrebe izdelave ocene sodniške službe in so del sodnikovega osebnega spisa, ki ga vodi ministrstvo za pravosodje in za katerega je z 72. čl. ZSS izrecno določeno, kdo lahko vanj vpogleduje. Po mnenju organa je treba ZSS uporabljati kot lex specialis, pri čemer so njegova pravila o dostopnosti do teh podatkov drugačna kot pravila ZDIJZ, določbe ZDIJZ pa je treba razlagati tako, da novi splošni zakon prinaša normativno ureditev le za splošno kategorijo subjektov, ki splošnega zakona še nimajo ali pa ga je treba spremeniti in dopolniti, ne posega pa tudi v ureditev, ki že velja za posamezna specialna pravna področja oziroma za ožje kategorije pravnih subjektov, kot je v konkretnem primeru urejeno za področje sodstva.
Pooblaščenec pri tem najprej ugotavlja, da ni mogoče slediti razmišljanju organa, da gre pri zahtevanih podatkih za »posebne osebne podatke zaupne narave«, ki jih je imel zakonodajalec namen dvigniti nad raven navadnih osebnih podatkov, kar naj bi izhajalo iz 72. čl. ZSS.
Pravica do varstva osebnih podatkov je temeljna človekova pravica, ki jo v 38. členu zagotavlja Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, s spremembami, v nadaljevanju Ustava). Da bi imel posameznik možnost vplivati na to, kdaj, kako in v kakšnem obsegu bodo informacije o njem posredovane drugim, Ustava med drugim prepoveduje uporabo osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Iz navedene določbe izhaja, da vsako zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov predstavlja poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov. Poseg je dopusten, če je v zakonu določno opredeljeno, kateri podatki se smejo zbirati in obdelovati, za kakšen namen jih je dovoljeno uporabiti, nadzor nad zbiranjem, obdelovanjem in uporabo ter varstvo tajnosti zbranih osebnih podatkov. Namen zbiranja osebnih podatkov mora biti ustavno dopusten. Zbirati se smejo le podatki, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev zakonsko opredeljenega namena (več: Komentar Ustave Republike Slovenije, urednik L. Šturm, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana, 2002, str. 480 – 413).
Za odločitev v konkretnem primeru je najprej potrebno razrešiti vprašanje, ali gre pri podatkih, ki jih zahteva prosilec, za osebne podatke in ali bi njihovo razkritje pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1.
Konkretizacijo 38. člena Ustave RS predstavlja Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 86/2004 in 113/2005 v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. tč. 1. odst. 6. čl. pravi, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Upoštevaje definicijo iz prejšnjega odstavka je treba ugotoviti, da podatki, ki jih je zahteval prosilec, predstavljajo osebne podatke, saj se nanašajo na dva konkretna okrožna sodnika na Okrožnem sodišču v Ljubljani, ki sta točno določena in ju je mogoče nedvomno identificirati. Pooblaščenec pa obenem ni sledil navedbam organa, da prosilec zahteva podatke o oceni sodniške službe. Kot navaja tudi prosilec v svoji argumentaciji v pritožbi, zahtevani podatki ne predstavljajo ocene dela konkretnega sodnika, niti kateregakoli drugega podatka, ki se nahaja v osebnem spisu sodnika, glede na določbo 31. čl. ZSS. Prosilec zahteva le del podatkov iz evidence učinkovitosti dela po 28. čl. Zakona o sodiščih, na podlagi katerih pa ni mogoče sklepati, kakšno učinkovitost dela dosegata navedena sodnika in kakšna je ocena njunega dela. Ta je namreč odvisna od različnih dejavnikov, ki prosilcu niso znani, seznanitve z njimi pa niti ne zahteva.
V zvezi z navedbami organa Pooblaščenec tudi ugotavlja, da ZDIJZ v 3. tč. 1. odst. 6. čl. napotuje na uporabo posebnega zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZVOP-1, ki je glede varstva osebnih podatkov splošnejši in kasnejši zakon glede na ZSS, ne pozna delitve na »navadne« in »privilegirane« osebne podatke, na katero se sklicuje organ. Iz 1. čl. ZVOP-1 jasno izhaja, da je namen tega zakona v preprečevanju vseh neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov. Osebni podatki, ki se obdelujejo, morajo biti ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo, varstvo osebnih podatkov pa je zagotovljeno vsakemu posamezniku ne glede na narodnost, raso, barvo, veroizpoved, etnični pripadnost, spol, jezik, politično ali drugo prepričanje, spolno usmerjenost, premoženjsko stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, državljanstvo, kraj oziroma vrsto prebivališča ali katerokoli drugo osebno okoliščino.
Kot izhaja iz 1. čl. ZVOP-1, ta zakon osebnih podatkov ne varuje na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov. Upoštevaje 8. čl. ZVOP-1 se osebni podatki lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZVOP- 1 definicija obdelave osebnih podatkov vključuje tudi sporočanje, širjenje ali drugo dajanje osebnih podatkov na razpolago. Iz navedenega torej izhaja, da je posredovanje in širjenje osebnih podatkov dopustno, v kolikor za to obstaja izrecna podlaga v zakonu.
Na tem mestu je obenem potrebno poudariti, da je ena od najpomembnejših funkcij pravice do informacij javnega značaja njena nadzorna funkcija in prav ta se je z novelo ZDIJZ (Ur. l. RS, št. 61/2005), ki je stopila v veljavo 15.07.2005, še okrepila, saj je v 1. alineji 3. odst. 6. čl. navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne, op. Pooblaščenca), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. S tem se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Ustava RS v 1. odst. 129. čl. določa, da je funkcija sodnika trajna ter da sodnike voli državni zbor na predlog Sodnega sveta (130. čl.). Da sodniki opravljajo javno funkcijo, je razvidno tudi iz 1. čl. ZSS, ki določa, da sodnik, izvoljen v sodniško funkcijo, dobi položaj, ki mu ga zagotavljajo ustava, zakon, ki ureja organizacijo in pristojnost sodišč in ta zakon. Najpreciznejšo definicijo funkcionarjev pa vsebuje Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 56/2002, ZSPJS), ki v 3. tč. 2. čl. določa, da so funkcionarji osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami, osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti. Iz navedenih določb izhaja, da so sodniki javni funkcionarji, ki opravljajo javno funkcijo, kar pomeni, da tudi v primeru sodnikov pride v poštev zgoraj citirana določba 1. alineje 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki pravzaprav predstavlja izjemo (določenih) izjem, tako tudi izjeme iz 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. To pomeni, da v primeru, ko gre za podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, ni dopustno sklicevanje na izjemo iz 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, torej na varstvo osebnih podatkov.
Upoštevaje vse navedeno in dejstvo, da je bilo v konkretnem postopku ugotovljeno, da je prosilec zahteval podatke o opravljenem delu posameznih dveh sodnikov, ki nedvomno predstavljajo podatke, povezane z opravljanjem njihove javne funkcije, ni upravičeno sklicevanje organa na izjemo iz 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Pooblaščenec je zato zahtevi prosilca v tem delu ugodil.
Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa v izpodbijanem delu odpravil ter sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Organ je dolžan prosilcu v roku treh dni od pravnomočnosti te odločbe posredovati dokumente, iz katerih so razvidni podatki, ki jih zahteva prosilec in s katerimi organ razpolaga in sicer: sezname zadev v pritožbenem postopku (potrjena, razveljavljena, zavržena ali spremenjena) po koledarskih mesecih in po posameznih sodnikih za leto 2005 in 2006, poročila o delu na St področju za okrožno sodnico Jelko Rozman in za okrožnega sodnika Gregorja Collautija po koledarskih mesecih za leto 2005 in 2006 ter poročila o rešenih St zadevah za okrožno sodnico Jelko Rozman in za okrožnega sodnika Gregorja Collautija po koledarskih mesecih za leto 2005 in 2006. V preostalem delu (to je glede zahteve po številu vseh izdanih sklepov v okviru insolvenčnih postopkov za dva konkretna okrožna sodnika) pa se zahteva prosilca kot neutemeljena zavrne.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če je tožba poslana priporočeno po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila oddana na pošto zadnji dan roka za vložitev tožbe. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka