Prosilec - Splošna bolnišnica Slovenj Gradec
+ -Številka: 021-100/2006/4
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Datum: 24.01.2007
Številka: 021-100/2006/4
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS št. 24/2006- uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, Gosposvetska cesta 1, Slovenj Gradec z dne 22.11.2006, brez opravilne številke (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Organ je dolžan prosilki v roku treh dni od pravnomočnosti te odločbe posredovati fotokopijo potrdila o opravljenem specialističnem izpitu za dr. Metko Epšek Lenart, pri čemer mora organ na fotokopiji prekriti datum in kraj rojstva.
OBRAZLOŽITEV:Prosilka je v vlogi z dne 23.10.2006 od organa zahtevala podatek o tem, kdaj je Metka Epšek – Lenart, dr. med., opravila specialistični izpit iz interne medicine. V zvezi z zahtevo prosilke je organ dne 22.11.2006 izdal odločbo (brez opravilne številke), s katero je zahtevo prosilke zavrnil z obrazložitvijo, da prosilka ni izkazala pravnega interesa oziroma pravne podlage za posredovanje zahtevanih osebnih podatkov. V nadaljevanju organ pojasnjuje, da podatek, ki ga je zahtevala prosilka, nikakor ni informacija javnega značaja. Pri tem organ navaja definicijo informacije javnega značaja po Zakonu o dostopu do informacije javnega značaja in pojasnjuje, da je zahtevani podatek osebni podatek, ki je v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov opredeljen kot katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Po mnenju organa bi moral imeti za posredovanje osebnega podatka privolitev delavke, na katero se ta podatek nanaša. Pogodba o zaposlitvi, ki jo ima organ sklenjeno z delavko, v 15. čl. namreč določa, da v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov ter s splošnimi akti zavoda, delavec dopušča zbiranje in uporabo svojih osebnih podatkov ter osebnih podatkov družinskih članov za nastavitev in vodenje kadrovske evidence in drugih evidenc in obveznosti z dela in delovnega razmerja. Za vsako drugačno uporabo in razpolaganje s podatki o delavcu in njegovih družinskih članov mora organ pridobiti pisno soglasje delavca. Soglasje posameznika – delavca pa je prostovoljna izjava volje posameznika, da se lahko njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen in je lahko pisna, ustna ali druga ustrezna privolitev posameznika. Navedene osebne privolitve delavka ni podala, zato organ meni, da prosilki ne more posredovati zahtevanih osebnih podatkov. Zoper odločbo organa je prosilka dne 28.11.2006 vložila pritožbo, ki jo je organ dne 21.12.2006 odstopil v obravnavo Pooblaščencu. Prosilka navaja, da vlaga pritožbo zoper odločbo organa, s katero je bila njena zahteva po podatku o tem, kdaj je pri organu zaposlena zdravnica Metka Epšek Lenart opravila specialistični izpit iz interne medicine, neutemeljeno zavrnjena. Ker je organ organiziran kot javni zdravstveni zavod in je tam zaposlena zdravnica javna zdravstvena delavka, so podatki o njeni strokovnosti javnega značaja. Prosilka še dodaja, da ji za dostop do tega podatka ni potrebno izkazati nobenega pravnega interesa oz. pravne podlage. Pooblaščenec je organ dne 04.01.2007 pozval, naj mu v roku 3 dni v zvezi z reševanjem predmetnega pritožbenega postopka posreduje dokumente, iz katerih je razviden podatek, ki ga zahteva prosilka. V skladu s 1. odst. 10. čl. ZInfP mora namreč odgovorna oseba organa Pooblaščencu na njegovo zahtevo poslati dokumente, zadeve, dosjeje, registre, evidence in drugo dokumentarno gradivo, ki jih je zahteval prosilec, če je to potrebno za obravnavo pritožbe. Le na ta način namreč Pooblaščenec lahko presodi, ali je odločba organa prve stopnje pravilna in zakonita.Organ se je na poziv Pooblaščenca odzval dne 16.01.2007 in mu posredoval fotokopijo potrdila o opravljenem specialističnem izpitu za go. Metko Epšek Lenart, dr. med. Pritožba je utemeljena. Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je kot pritožbeni organ preizkusil odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. V skladu z 247. členom ZUP organ druge stopnje namreč preizkusi odločbo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I s spremembami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec najprej ugotavlja, da so neutemeljene navedbe organa, da prosilka ni izkazala pravnega temelja za dostop do zahtevanih informacij, kot tudi navedbe, da bi za dostop morala izkazati pravni interes. ZDIJZ namreč v 1. in 2. odstavku 5. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacije javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacije javnega značaja, vendar se dostop zavrne zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.Organ je javni zdravstveni zavod, ustanovljen za opravljanje zdravstvene dejavnosti na podlagi 45. in 46. člena Zakona o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/91, 45/94 - odl. US, 8/96 in 36/00 - ZPDZC), določil Zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur. l. RS, št. 9/92, 45/94 - odl. US, 37/95, 8/96, 59/99 - odl. US, 90/99, 98/99, 31/00, 36/00 - ZPDZC, 45/01 in 62/01) ter Statuta, ki ga je sprejel Svet zavoda dne 12.12.2002 in 01.10.2003. Iz navedenega sledi, da organ, kot javni zavod, sodi v krog organov, ki jih kot zavezance za dostop do informacij javnega značaja v 1. odst. 1. čl. določa ZDIJZ. Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).Prosilka je od organa zahtevala podatek o tem, kdaj je Metka Epšek – Lenart, dr. med., ki je zaposlena pri organu, opravila specialistični izpit iz interne medicine. Gre za podatek, s katerim organ nedvomno razpolaga. Obenem podatek izvira iz delovnega področja organa, saj ga je organ pridobil v okviru izvajanju obveznosti delodajalca po 13. členu Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/2006, v nadaljevanju: ZEPDSV), na podlagi katerega organ vodi evidenco o zaposlenih delavcih. 13. člen ZEPDSV namreč določa, da se v evidenco o zaposlenih delavcih za vsakega delavca, ki je v delovnem razmerju, med drugim vpišejo tudi podatki o strokovni usposobljenosti, ki je potrebna za opravljanje del in nalog delovnega mesta, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da so glede podatkov, ki jih zahteva prosilka, izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za obstoj informacije javnega značaja določa 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Pooblaščenec je zato v nadaljevanju presojal le, ali gre za prosto dostopne informacije ali pa je podana katera od izjem od prostega dostopa, določena v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima namreč do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Zakon namreč taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Organ se je v zavrnilni odločbi skliceval na dejstvo, da gre pri podatku, ki ga zahteva prosilka, za osebni podatek, ki ga organ ne sme razkriti brez soglasja posameznice, na katero se ta podatek nanaša. S tem je organ smiselno zatrjeval obstoj izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.Pravica do varstva osebnih podatkov je temeljna človekova pravica, ki jo v 38. členu zagotavlja Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, s spremembami, v nadaljevanju Ustava). Da bi imel posameznik možnost vplivati na to, kdaj, kako in v kakšnem obsegu bodo informacije o njem posredovane drugim, Ustava med drugim prepoveduje uporabo osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Iz navedene določbe izhaja, da vsako zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov predstavlja poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov. Poseg je dopusten, če je v zakonu določno opredeljeno, kateri podatki se smejo zbirati in obdelovati, za kakšen namen jih je dovoljeno uporabiti, nadzor nad zbiranjem, obdelovanjem in uporabo ter varstvo tajnosti zbranih osebnih podatkov. Namen zbiranja osebnih podatkov mora biti ustavno dopusten. Zbirati se smejo le podatki, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev zakonsko opredeljenega namena (več: Komentar Ustave Republike Slovenije, urednik L. Šturm, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana, 2002, str. 480 – 413).Za odločitev v konkretnem primeru je najprej potrebno razrešiti vprašanje, ali gre pri podatkih, ki jih zahteva prosilka, za osebne podatke in ali bi njihovo razkritje pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Konkretizacijo 38. člena Ustave RS predstavlja Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004 in 113/2005 v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. tč. 1. odst. 6. čl. določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.Upoštevaje navedeno gre zaključiti, da prosilka od organa zahteva osebni podatek, saj se zahtevani podatek nanaša na individualno osebo, ki je točno določena. Iz 1. čl. ZVOP-1 izhaja, da je namen tega zakona v preprečevanju vseh neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov. Osebni podatki, ki se obdelujejo, morajo biti ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo, varstvo osebnih podatkov pa je zagotovljeno vsakemu posamezniku ne glede na narodnost, raso, barvo, veroizpoved, etnični pripadnost, spol, jezik, politično ali drugo prepričanje, spolno usmerjenost, premoženjsko stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, državljanstvo, kraj oziroma vrsto prebivališča ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Kot izhaja iz 1. čl. ZVOP-1, ta zakon osebnih podatkov ne varuje na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov. Upoštevaje 8. čl. ZVOP-1 se osebni podatki lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZVOP- 1 definicija obdelave osebnih podatkov vključuje tudi sporočanje, širjenje ali drugo dajanje osebnih podatkov na razpolago. Iz navedenega torej izhaja, da je posredovanje in širjenje osebnih podatkov dopustno, v kolikor za to obstaja izrecna podlaga v zakonu. Na tem mestu je obenem potrebno poudariti, da je ena od najpomembnejših funkcij pravice dostopa do informacij javnega značaja njena nadzorna funkcija in prav ta se je z novelo ZDIJZ (Ur. l. RS, št. 61/2005), ki je stopila v veljavo 15.07.2005, še okrepila, saj je v 1. alineji 3. odst. 6. čl. navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne, op. Pooblaščenca), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. S tem se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Zdravnica, za katero prosilka zahteva posredovanje podatka o opravljenem specialističnem izpitu iz interne medicine, je s sklenitvijo delovnega razmerja pri organu postala javna uslužbenka v skladu s 1. in 2. odstavkom 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS št. 56/02 ter spremembe, v nadaljevanju ZJU), ki določa, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju, javni sektor pa med drugim sestavljajo tudi javni zavodi, kamor sodi tudi organ. Zahtevani podatek se obenem nanaša na njeno strokovno usposobljenost in je kot tak nedvomno povezan z opravljanjem dela na delovnem mestu, za katerega je sklenila pogodbo o zaposlitvi. Iz navedenega tako izhaja, da tudi v konkretnem primeru pride v poštev zgoraj citirana določba 1. alineje 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki pravzaprav predstavlja izjemo (določenih) izjem, tako tudi izjeme iz 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. To pomeni, da v primeru, ko gre za podatke, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, ni dopustno sklicevanje na izjemo iz 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, torej na varstvo osebnih podatkov.Upoštevaje vse navedeno in dejstvo, da je bilo v konkretnem postopku ugotovljeno, da je prosilka zahtevala podatke o opravljenem strokovnem izpitu za pri organu zaposleno zdravnico, ki nedvomno predstavlja podatek, povezan z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, sklicevanje organa na izjemo iz 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ni upravičeno.Ker je prvostopenjski organ napačno uporabil materialno pravo, je Pooblaščenec pritožbi prosilke ugodil in na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa odpravil ter sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe. Po pregledu dokumenta, ki ga je organ posredoval Pooblaščencu in iz katerega izhaja podatek, ki ga je zahtevala prosilka, pa je Pooblaščenec ugotovil, da ta dokument vsebuje tudi osebne podatke, pri katerih ne gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, in sicer: podatek o rojstnem datumu in kraju rojstva. Organ mora glede teh delov dokumenta uporabiti institut delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ ter navedene osebne podatke prikriti, do vseh preostalih podatkov pa prosilki omogočiti delni dostop, in sicer v roku treh dni od pravnomočnosti, kakor izhaja iz izreka te odločbe.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če je tožba poslana priporočeno po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila oddana na pošto zadnji dan roka za vložitev tožbe. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. Informacijski pooblaščenec:Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,pooblaščenka