Dnevnik d.d. - Ministrstvo za zunanje zadeve
+ -Številka: 021-99/2006/6
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek, Mediji, Javni uslužbenci in funkcionarji
Datum: 3.1.2007
Številka: 021-99/2006/6
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi XI. odst. 45. čl. Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 69/2006, v nadaljevanju ZMed), 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), III. in IV. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006, v nadaljevanju ZDIJZ) in I. odstavka 246. čl. in III. odst. 255. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06- uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Mete Roglič in Mirana Lesjaka, novinarke in odgovornega urednika časopisne družbe Dnevnik d.d., Kopitarjeva 2 in 4, 1510 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 15.12.2006, zoper Republiko Slovenijo, Ministrstvo za zunanje zadeve, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O in S K L E P:
1. V delu, ki se nanaša na vprašanja:
• »2. Kje in kakšen namen uporabe je naveden za uporabo službenega vozila Toyota Prius LJ-51-4AK za ponedeljek, 11. decembra, od 10.30 do 13.30?
• 5. Kdaj je MZZ nabavilo vozilo Toyota Prius in s kakšnim namenom?«
se zahtevi ugodi,
tako da je organ dolžan prosilcu nemudoma, najkasneje pa v petih delovnih dnevih od vročitve te odločbe, posredovati naslednje dokumente kot informacije javnega značaja:
1. knjižico motornega vozila Toyota Prius 1,5, registrska številka vozila LJ-51-4AKn za dan 11.12.2006,
2. nalog za službeno potovanje od 8.11.2006 do 8.5.2007 na ime Tone Lovše, pri čemer mora izbrisati podatke o njegovem prebivališču,
3. Pravilnik o uporabi službenih vozil Ministrstva za zunanje zadeve,
4. pooblastilo z dne 4.5.2006, šifra ZVT-JN-6/06,
5. specifikacijo v zvezi s tem javnim naročilom,
6. vročilnico za pooblastilo za dobavo vozil,
7. posamično prodajno pogodbo št. 1811-06-000135 z dne 19.9.2006,
8. krovno prodajno pogodbo št. 3111-ODVOZ-13/2006/2006-126 z dne 30.8.2006,
9. ponudbo z dne 19.7.2006 s strani Toyote Center,
10. odločitev o oddaji javnega naročila z dne 27.7.2006, št. 430-56/2006/84.
2. Pritožba se v delu, ki se nanaša na vprašanja:
• »1. Katere protokolarne obveznosti je opravljala ..... v ponedeljek, dne 11. decembra, od 11. ure do 13. ure?
• 3. V včerajšnjem pojasnilu MZZ navajate (pojasnilo organa z dne 12.12.2006, op. Pooblaščenca), da je ministrova soproga po ministrovem naročilu nakupila predmete, in sicer tudi takšne, ki so potrebni za udeležbo na sprejemih, ki jih organizira bodisi MZZ bodili kak predsednik ali veleposlanik. Koliko je MZZ plačal za te predmete in za katere predmete? Ob tem prosijo za vpogled v račun, ki ga je (bo) poravnal MZZ.
• 4. S katero znamko avtomobila se vozi minister Rupel kot varovana oseba?
• 6. Zakaj vozilo Toyota Prius ni navedeno v seznamu avtomobilov ožjega ministrstva na internet strani e – uprave, kjer so navedena vozila po ministrstvih?«,
zavrže.
OBRAZLOŽITEV:
Pooblaščenec je dne 15.12.2006 prejel pritožbo prosilca. Prosilec je v pritožbi navedel, da je dne 12.12.2006 organu po elektronski pošti zastavil 9 vprašanj v zvezi z nabavo in uporabo službenih vozil ministrstva za službene in zasebne namene. Organ se je še istega dne popoldan z obširnim pojasnilom odzval na članek v časniku Dnevniku, ki je bil objavljen dne 12.11.2006, v pojasnilo pa je vključil tudi svoje odgovore na nekatera zastavljena vprašanja. Oboje je časnik Dnevnik objavil v izdaji dne 13.12.2006. Ker pa je organ odgovoril le na del vprašanj, zastavljenih dne 12.12.2006, in ker se je po objavi pojasnila zastavilo še nekaj dodatnih vprašanj, ki se nanašajo na vsebino pojasnil organa, je dne 13.12.2006 prosilec organ ponovno prosil, naj posreduje odgovore na še neodgovorjena vprašanja in dodatno zastavljena vprašanja. Novinarka Meta Roglič je tako dne 13.12.2006 po elektronski pošti organu poslala skupno 6 vprašanj (neodgovorjena in dodatna vprašanja). Služba za stike z javnostjo organa je ustno posredovala odgovor, da ministrstvo na nobena vprašanja v zvezi z uporabo službenih vozil ne namerava več odgovarjati. To je potrdilo tudi sporočilo te službe pri organu, ki ga je novinarka prejela po elektronski pošti dne 13.12.2006: »Spoštovani, glede vaših današnjih dodatnih vprašanj o uporabi službenega avtomobila ministrstva za zunanje zadeve, prosim, da izhajate iz odgovora, ki smo vam ga posredovali včeraj.« S prošnjo za posredovanje informacij se je na službo za stike z javnostmi pri organu dne 13.12.2006 obrnil tudi odgovorni urednik Miran Lesjak. Prošnjo, ki je vključevala enaka vprašanja, kot jih je organu poslala novinarka Meta Roglič, so organu posredovali po kurirju in s priporočeno poštno pošiljko. Organ se na to prošnjo ni odzval, čeravno ga k temu zavezujeta 13. in 147. čl. Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o medijih. Organ s tem, ko ne želi odgovoriti na zastavljena vprašanja, krši pravico dostopa do informacij javnega značaja, kot so te opredeljene v 4. čl. zakona, in Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o medijih. Izhajajoč iz Zakona o informacijskem pooblaščencu vlagajo pritožbo z zahtevo, da se omogoči pridobitev zahtevanih informacij od organa.
Pooblaščenec je na podlagi predložene dokumentacije ugotovil, da je prosilec dne 13.12.2006 na organ naslovil pisno zahtevo, s katero je na podlagi 45. čl. Zakona o medijih zahteval odgovor na naslednja vprašanja:
1. Katere protokolarne obveznosti je opravljala .... v ponedeljek, dne 11. decembra, od 11. ure do 13. ure?
2. Kje in kakšen namen uporabe je naveden za uporabo službenega vozila Toyota Prius LJ-51-4AK za ponedeljek, 11. decembra, od 10.30 do 13.30?
3. V včerajšnjem pojasnilu MZZ navajate (pojasnilo organa z dne 12.12.2006, op. Pooblaščenca), da je ministrova soproga po ministrovem naročilu nakupila predmete, in sicer tudi takšne, ki so potrebni za udeležbo na sprejemih, ki jih organizira bodisi MZZ bodili kak predsednik ali veleposlanik. Koliko je MZZ plačal za te predmete in za katere predmete? Ob tem prosijo za vpogled v račun, ki ga je (bo) poravnal MZZ.
4. S katero znamko avtomobila se vozi minister Rupel kot varovana oseba?
5. Kdaj je MZZ nabavilo vozilo Toyota Prius in s kakšnim namenom?
6. Zakaj vozilo Toyota Prius ni navedeno v seznamu avtomobilov ožjega ministrstva na internet strani e – uprave, kjer so navedena vozila po ministrstvih?
Na podlagi predložene dokumentacije je Pooblaščenec ugotovil, da je organ dne 13.12.2006 po Službi za stike z javnostmi (elektronska pošta g. Gregorja Šuca, poslana ob 16.13 uri) poslal pisno obvestilo, iz katerega izhaja, da organ zavrača odgovore na vprašanja prosilca.
Pooblaščenec je dne 15.12.2006 predlagal izvedbo ogleda brez prisotnosti strank na podlagi 11. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur.l. RS, št. 13/2005, v nadaljevanju ZInfP), v pravni teoriji poznanega kot ogled in camera. Po tej določbi lahko Pooblaščenec opravi procesno dejanje brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, ali osebe, ki ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če je to potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Informacijskega pooblaščenca tej stranki prepreči dostop do zahtevane informacije. Ogled se je izvedel dne 21.12.2006 ob 10.00 uri, pri tem pa si je Pooblaščenec ogledal vse dokumente, ki se nanašajo na zastavljena vprašanja oziroma vse dokumente, na podlagi katerih se lahko odgovori na zastavljena vprašanja.
Po razpisu ogleda dne 15.12.2006 je prosilec preko kurirja Pooblaščencu dostavil odgovor organa, ki je bil prosilcu prav tako vročen tega dne po kurirju. Prosilec je navedel, da se organ še vedno izmika odgovorom na jasno zastavljena vprašanja, namesto tega pa komentira delo uredništva, zato prosijo, da se nadaljuje z začetim postopkom, če so za to še vedno podane zakonske osnove. V odgovoru številka ZSJ/517/06 z dne 15.12.2006 organ ugotavlja, da so se lahko tudi ob branju pisma (pisma Mirana Lesjaka, odgovornega urednika časnika Dnevnik, op. Pooblaščenca), tako kot že pol dneva prej ob branju v elektronski obliki poslanih vprašanj novinarke, prepričali, da ne gre za kakšna vsebinsko nova vprašanja, ampak zgolj za nekakšno stilistično modifikacijo vprašanj, poslanih dan poprej, na katera so že odgovorili v Pojasnilu, objavljenem v Dnevniku 13.12.2006. To lahko preveri in ugotovi vsakdo, kdor bo torkova prav tako objavljena vprašanja primerjal s sredinimi, ki jih je pol dneva za novinarko v svojem pismu poslal še odgovorni urednik. In vsakdo, ki je (ali bo) prebral Pojasnilo, ne bo samo ugotovil, da so vsebinsko in podatkovno z odgovorom na torkova vprašanja odgovorili tudi že na sredina, ampak se pri tem upravičeno vprašal, zakaj želijo, da bi na vsebinsko enaka vprašanja odgovarjali dvakrat. To se je seveda vprašal tudi organ, in ker niso nedvoumno ugotovili zgolj tega, da so odgovore že poslali, marveč tudi, da jih je prosilec že objavil, so si dovolili opozoriti na to dejstvo. Edino novo vprašanje, ki se tiče ministrstva, se nanaša na javno objavljeni seznam vozil, kjer ni navedeno vozilo Toyota Prius. Ampak če bi ta seznam pregledali nesenzacionalistično in samo malo manj površno, bi morali ugotovili, da gre za seznam vozil, ki so ministrstvu pripadala na dan 1.1.2006 – takrat pa ministrstvo vozila Toyota Prius še ni imelo, zato ga tudi na seznam ni moglo uvrstiti. Konstrukt, ki ga je pripravljal prosilec, se je tako moral na njihovo žalost razbliniti. Vprašanje o znamki avtomobila, s katerim »se vozi minister Rupel kot varovana oseba«, pa je sploh poslano na napačen naslov, o čemer bi se prav tako lahko prepričali, če bi nadrobneje prebrali ustrezna zakonska določila. Seveda ministrstvo računa s tem, da bodo osebe s strani prosilca »uporabile vsa pravna sredstva, da do odgovorov na svoja (ne Vaša - oziroma naša, kot ste zapisali) vprašanja tudi pridete in jih objavite«. Pri tem gre zgolj za drobceno podrobnost (in vemo, kdo tiči v njih): o tem, »da so informacije, ki jih želite pridobiti, javnega značaja«, je prosilec, »prepričan«, kar pa seveda ne pomeni, da to tudi dejansko so. Le komaj je moč biti »prepričan«, da se med informacije javnega značaja uvrščajo podatki o protokolarnih obveznostih soproge nekega ministra in pripomočkih, s katerimi jih opravlja, o znamki avtomobila, ki se z njim vozi varovan minister, o tem, kdaj in s kakšnim namenom je ministrstvo nabavilo neko vozilo itn. Ampak opredeljevanje tkim. »javnega značaja« ni naloga novinarjev, zato »prepričanost« ne more - in ne sme - biti kriterij za to, ali nekaj je ali ni »javnega značaja«. Kriterije določa za to pristojno telo. Naloga novinarjev pa je objektivno informiranje, in zanj naj ne bi bili zainteresirani zgolj mediji, ampak vsi mi, celotna slovenska javnost.
Še pred opravljenim ogledom, dne 20.12.2006, je Pooblaščenec prejel tudi pojasnilo organa v zvezi s pritožbo. Iz pojasnila izhaja, da organ odgovora na vprašanje ni zavrnil, saj je iz korespondence, ki je potekala med organom in prosilcem, razvidno, da je bilo na vsa vprašanja, ki jih je bila novinarka Meta Roglič poslala 12. decembra 2006 po elektronski pošti, odgovorjeno, čeprav v obliki, ki je prosilec ni pričakoval, ga pa je po določbah zakona, ki ureja to problematiko, objavil (to seveda dejstva, da je odgovore prejel, v ničemer ne spremeni). Ko je novinarka Meta Roglič 13.12.2006, kot sama pravi, »ponovno« poslala »nekatera vprašanja…«, ji je organ odgovoril s sporočilom, naj glede odgovorov nanje izhaja že iz dan poprej poslanega odgovora. In ko je organ prejel še pisno prošnjo prosilca za odgovore na ista vprašanja, ki jo je bil podpisal odgovorni urednik Miran Lesjak, je v z zakonom predvidenem roku še naslednji dan, 15.12.2006, po kurirju prosilcu dostavil dopis z odgovori na vprašanja, navedena v njegovi prošnji (prosilec je prejem tega dopisa potrdil dne 15.12.2006 ob 15.22. uri). Organ takrat z vložitvijo pritožbe še ni bilo seznanjen, saj je zanjo izvedel šele iz dopisa. Ker v njem odgovor organa na prosilčevo prošnjo z dne 13. decembra 2006 ni naveden, upravičeno domnevajo, da s tem odgovorom Pooblaščenec ni bil seznanjen, zato kopijo odgovora pošiljajo v prilogi, pri čemer omenjajo, da je podatek o posredovanju tega odgovora s strani organa objavil prosilec sam v časniku Dnevnik 16.12.2006, tj. dan po prejemu. S tem je v celoti izkazano, da organ dostopa do informacij javnega značaja ni zavrnil, da je prosilec vložil svojo pritožbo, se preden se je iztekel zakonski rok za odgovor na njegovo pisno prošnjo organu in da prosilec ni seznanil Pooblaščenca z vsemi v zadevi obstoječimi dokumenti (ali z drugimi besedami: ni mu posredoval vseh informacij javnega značaja, povezanih s svojo prošnjo za dostop do takih informacij). To pa hkrati tudi pomeni, da Pooblaščenec ni imel niti možnosti, da bi se seznanil z vsemi za reševanje pritožbe relevantnimi dokumenti, in bi jih lahko v celoti objektivno ocenil. Še več: s tem, ko prosilec ni navedel dopisa, ki ga je bil prejel kot odgovor na svoj dopis, je Pooblaščenca zavedel, saj je s tem dosegel, da je Pooblaščenec ravnal v prepričanju, češ da je edini obstoječi odgovor organa elektronsko sporočilo, ki ga je podpisal g. Šuc, na tej osnovi pa je Pooblaščenec posledično ugotovil, »da organ zavrača odgovore na vprašanje prosilca« in da se »takšen zavrnilni odgovor šteje kot zavrnilna odločba«, ki o pritožbi zoper njo »odloča informacijski pooblaščenec« v skladu z zakonskimi določili. Neizpodbitno dejstvo je torej, da v tem primeru »zavrnilne odločbe« ni bilo, Pooblaščenec pa je do sklepa o njenem obstoju prišel na osnovi nepopolnih podatkov pritožnika. Posebno pozornost pa velja seveda posvetiti dejstvu, da je bilo na prosilčeva vprašanja v zakonsko določenem roku odgovorjeno tudi vsebinsko. Ker ta vprašanja v svojem dopisu povzema tudi Pooblaščenec, bo pri razčiščevanju tega vprašanja rabil ta njegov povzetek:
1. Prvo vprašanje temelji na preinterpretaciji prvega odgovora organa, posredovanega prosilcu 11. 12. 2006. V tem odgovoru namreč ni napisano, da naj bi imela gospa .... v tem času kakšne protokolarne obveznosti, ampak da je vozilo Toyota Prius na voljo tudi za opravljanje protokolarnih obveznosti. Že v Pojasnilu je navedeno, da »je ministrova soproga po ministrovem naročilu nakupila nekaj vsakdanjih predmetov... med katerimi so tudi takšni, potrebni za udeležbo na sprejemih, ki jih organizira bodisi MZZ bodisi kak predsednik ali veleposlanik«. Zato na vprašanje, katere naj bi bile protokolarne obveznosti gospe .... v navedenem času, ni mogoče odgovoriti, pri čemer velja posebej opozoriti na dejstvo, da MZZ ni trdilo, naj bi v tem času kakršnekoli protokolarne obveznosti bile, pač pa je povedalo, da je šlo za nakupe, povezane s takimi obveznostmi.
2. Vprašanje št. 2 je zgolj modifikacija vprašanj št. 2, 3 in 4, ki jih je novinarka M. Roglič poslala že 12.12.2006 in na katera je bilo odgovorjeno v Pojasnilu, kjer je bil izčrpno pojasnjen način odobravanja uporabe službenega vozila, in odgovor na to vprašanje bi bil zgolj prepis prejšnjega, že objavljenega odgovora.
3. V zvezi z vpogledom v račune, za katere novinarka M. Roglič predpostavlja, da obstajajo, je bilo že v Pojasnilu odgovorjeno, da ta vpogled ni mogoč, ker ti in taki računi ne obstajajo. Novinarka je svoje vprašanje z dne 12.12.2006 zgolj modificirala: 12.12.2006 je širila domneve o uradnih sprejemih v zasebnem bivališču ministra Rupla in zahtevala vpogled v z njimi povezane račune, dan pozneje pa je govorila o predmetih, nakupljenih »po ministrovem naročilu«, zahtevala podatke o njih in o tem, koliko je MZZ plačalo za njihov nakup, pri tem pa terjala tudi vpogled v račune. Da organ ne plačuje nikakršnih računov za potrebe gospe .... (še manj pa račune za tiste pripomočke, ki so jih prosilčevi raziskovalni novinarji videli in situ), je bilo odgovorjeno že v Pojasnilu.
4. Vprašanje o znamki avtomobila, s katerim se vozi minister dr. Rupel kot varovana oseba, je prišlo na napačen naslov, kajti za varovanje MZZ ni pristojno, in tak je bil tudi odgovor v dopisu prosilcu. Zakon določa, da je za te zadeve pristojno MNZ in njegov Urad za varnost in zaščito. Ta razpolaga tudi z vozili, ki vozijo vse varovane osebe.
5. Na vprašanje o namenu nabave vozila Toyota Prius je bilo odgovorjeno že v Pojasnilu (»v skladu s finančnim načrtom ministrstva« je bilo »kupljeno za opravljanje službenih potreb MZZ«, ki skuša v okviru danih, predvsem finančnih možnosti obnavljati svoj skromni vozni park in se je za omenjeno vozilo odločilo predvsem zavoljo njegove prijaznosti okolju).
6. Na vprašanje, zakaj »to vozilo ni navedeno v seznamu... na internet strani e -uprave«, ki je bilo edino novo vprašanje, je bilo v dopisu prosilcu odgovorjeno. V seznamu na dan 1.1. 2006 organ vozila še ni kupil, zato ga tudi ni mogel uvrstiti v seznam.
Organ je Pooblaščencu predlagal, da po načelu »audiatur et altera pars« izčrpno preuči in razčleni vso to zadevo na podlagi že večkrat omenjenih novih dejstev in dokumentov in se odloči o svojih nadaljnjih ukrepih, med njimi tudi o potrebi, da se procesno dejanje »ogled 'in camera'« opravi še pred dokončno ugotovitvijo dejanskega stanja.
Pritožba je delno utemeljena.
1. Razmerje med informacijami za medije in informacijami javnega značaja
V moderni demokratični družbi je spoštovana vloga medijev, ki izvršujejo pomembno družbeno in demokratično funkcijo »javnega psa čuvaja«. To posebno poslanstvo medijem priznava tudi Sodišče za človekove pravice Sveta Evrope. V zvezi s pomenom medijev je znana predvsem sodba v zadevi monaške princese Caroline (sodba v zadevi Von Hannover proti Nemčiji, dosegljiva na spletni strani http://cmiskp.echr.coe.int/), po kateri tisk oziroma mediji igrajo pomembno vlogo predvsem pri nadzoru nad delovanjem in obnašanjem politikov, kar se izraža pri dopustnosti in upravičenosti (večjih) posegov v zasebnost politikov, ki so »absolutno javne osebe«, kot pri posegu v zasebnost drugih oseb. Kot posledico poudarjene nadzorne funkcije medijev in razumevanja njihove vloge je potrebno razumeti tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 60/2006, ZMed-A), ki je stopil v veljavo dne 24.6.2006. Po določbi 45. čl. ZMed – UPB1 imajo mediji boljši položaj pri pridobivanju informacij za medije. Bistveni element tega privilegiranega položaja je krajši rok za odločanje. Takšen položaj je skladu z opredelitvijo iz I. odst. 2. čl. ZMed-UPB1 dan vse medijem, med katere sodijo časopisi in revije, radijski in televizijski programi, elektronske publikacije, teletekst ter druge oblike dnevnega ali periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih programskih vsebin s prenosom zapisa, glasu, zvoka ali slike, na način, ki je dostopen javnosti.
Po določbi 45. čl. ZMed – UPB1 so informacije za medije informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem, in informacije organa, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje, in so vezane na delovno področje organa. Informacije morajo biti resnične in celovite. Informacije za medije niso enake informacijam javnega značaja po ZDIJZ. Po definiciji informacije javnega značaja, kot je zapisana v I. odst. 4. čl. ZDIJZ, je namreč informacija javnega značaja le informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Po primerjavi obeh opredelitev so informacije za medije širši pojem kot informacije javnega značaja, saj med prve sodi tudi priprava odgovorov na vprašanja in informacij, ki jih organ na lastno pobudo, torej brez postavitve posebnega vprašanja, posreduje medijem.
ZMed – UPB1 v IV. odst. 45. čl. določa ravnanje organa, ki bo odgovor na določeno vprašanje zavrnil. V tem primeru mora organ po prejemu vprašanja pisno obvestiti medij o zavrnitvi ali delni zavrnitvi odgovora do konca naslednjega delovnega dne od prejema vprašanja. V nasprotnem primeru, torej če bo organ mediju na vprašanje odgovoril, mora odgovor poslati najkasneje v sedmih delovnih dnevih od prejema vprašanja v pisni obliki. ZMed – UPB1 v V. odst. 45. čl. dopušča zavrnitev odgovora na vprašanje samo v primeru, če so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da se lahko organ pri zavrnitvi odgovora na vprašanje sklicuje zgolj na eno izmed enajstih izjem od prosto dostopnih informacij, ki jih določa ZDIJZ. Drugih zavrnilnih odgovorov ZMed – UPB1 ne omogoča.
Vsekakor je organ zavezan posredovati mediju pisno obvestilo o tem, da bo odgovor na vprašanje zavrnil. ZMed – UPB1 v VII. odst. 45. čl. natančno določa minimalno vsebino tega obvestila, in sicer mora vsebovati ime medija, ki je vprašanje postavil, navedbo vprašanja ter odločitev o zavrnitvi ali delni zavrnitvi. Tudi odgovor na vprašanje mora po isti zakonski določbi vsebovati ime medija, ki je vprašanje postavil, navedbo vprašanja ter odgovor na vprašanje.
ZMed – UPB1 vzpostavlja fikcijo, da se zavrnilni odgovor iz IV. in V. odstavka 45. člena štejeta kot zavrnilna odločba. To pomeni, da organu ni potrebno izdati zavrnilnega oziroma delno zavrnilnega odgovora v obliki odločbe z vsemi sestavinami, kot jih predvideva zakon, ki ureja splošni upravni postopek (uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, podpis uradne osebe in žig organa). Četudi je zavrnilni odgovor sestavljen v obliki navadnega dopisa, se po izrecni določbi zakona šteje kot zavrnilna odločba.
2. Pritožbeni postopek po ZMed
Za obravnavo te zadeve je bistvenega pomena določba IX. odst. 45. čl. ZMed- UPB-1, po kateri je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč da je pritožba dovoljena le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Omejitev pritožbe zgolj na pritožbene razloge, ki se nanašajo na izjeme od prosto dostopnih informacij in zgolj na primere, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega dokumenta, je nujna glede na naravo pritožbenega postopka. V nasprotnem primeru bi se v pritožbenem postopku pred Pooblaščencem pojavil problem izoblikovanosti izreka odločbe in nemožnosti ugotovitve materialne resnice oziroma popolnega in pravilnega dejanskega stanja. Vprašanja se namreč ne nanašajo zgolj na situacije, ki so preverljive, dokazljive in ki izhajajo iz otipljivih dokumentov, temveč so lahko tudi predmet neotipljivega in nematerializiranega. Iz tega razloga zakon zoper zavrnilni odgovor na vprašanje, ki nima podlage v (materializiranem) dokumentu, prepoveduje možnost pritožbe, saj bi v tem primeru šlo za nemogoč preizkus subjektivnih ocen in razmišljanj. Iz tega razloga je določeno, da v primeru, ko vprašanje medija oziroma odgovor organa ne izhaja iz oprijemljivega, materializiranega dokumenta, pritožba ne dovoli.
V obravnavani zadevi je prosilec postavil vprašanja dne 12.12.2006; na ti vprašanji je organ poslal »pojasnilo«, ki ga je prosilec objavil v časniku z dne 13.12.2006. Istega dne, torej 13.12.2006, je prosilec postavil tudi dodatna vprašanja organu. Organ je po prejemu teh vprašanj v elektronski in pisni obliki prosilcu dne 13.12.2006 po elektronski pošti odgovoril, da naj glede dodatnih vprašanj o uporabi službenega avtomobila izhajajo iz odgovora, ki ga je organ posredoval prejšnji dan. Naknadno, dne 15.12.2006, pa je organ poslal odgovor, ki ga je prosilec poslal tudi Pooblaščencu. Prosilec je izrecno navedel, da naj se pritožbeni postopek nadaljuje, iz česar je mogoče nedvoumno sklepati, da je prosilec vztrajal pri pritožbi tudi po prejetem odgovoru organa z dne 15.12.2006. Iz omenjenega kronološkega povzetka je mogoče zaključiti, da pritožba ni bila preuranjena, kot to navaja organ, četudi bi se dodatna vprašanja prosilca z dne 13.12.2006 štelo kot zahtevo za dodatna pojasnila v smislu VII. odst. 45. čl. ZMed – UPB1. Ker je namreč organ že dne 13.12.2006 po elektronski pošti jasno nakazal, da na vprašanja ne bo odgovoril, je bil prosilec utemeljeno prepričan, da odgovorov na vprašanja ne more pričakovati. Tudi kasnejši odgovor organa z dne 15.12.2006 ni mogel preprečiti pritožbenega postopka, še posebej upoštevaje dejstvo, da je prosilec pri pritožbi vztrajal.
Upoštevaje razliko med informacijami za medije in informacijami javnega značaja je na tem mestu potrebno opozoriti, da se Pooblaščenec ne more spuščati v pravilnost, jasnost in popolnost s strani organa poslanih odgovorov na vprašanja. Pri tem je potrebno izpostaviti, da Pooblaščenec v pritožbenem postopku ne more odločati o (ne)pravilnosti posredovanih odgovorov ali o tem, kakšne odgovore bi organ moral posredovati, temveč lahko odloča le o dostopu do dokumentov oziroma informacij javnega značaja. Pritožbeni postopek po ZMed – UPB1 zato ne more voditi do pridobivanja odgovorov na vprašanja po 45. čl. ZMed, temveč le do informacij javnega značaja v smislu I. odst. 4. čl. ZDIJZ. Iz istega razloga za začetek pritožbenega postopka zadostuje le dejstvo, da je prosilec vložil pritožbo in da s strani organa posredovanimi odgovori ni bil zadovoljen. Pooblaščenec namreč zgolj na osnovi vprašanj in odgovorov ne more z gotovostjo sklepati, ali je organ na vsa vprašanja odgovoril v celoti in pravilno. Pritožbeni postopek po ZMed je zato nujno specifičen in prilagojen negotovosti presoje, ali so odgovori na vprašanja pravilni. Na podlagi vsega navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. čl. ZMed- UPB1 pred Pooblaščencem omejen, in sicer na naslednji zaporedni fazi:
1. na preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu I. odst. 4. čl. ZDIJZ;
2. na preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz I. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Oba preizkusa lahko Pooblaščenec uspešno opravi le, če si ogleda tiste dokumente, ki so bili podlaga za odgovore na vprašanja. Z namenom ugotovitve, ali vprašanja prosilca in posledični odgovori organa izvirajo iz dokumentov in ali so ti dokumenti informacije javnega značaja, je Pooblaščenec opravil ogled in camera na podlagi 11. čl. ZInfP. Pri tem je izhajal iz naslednjih vprašanj prosilca:
1. Katere protokolarne obveznosti je opravljala soproga ministra Rupla .... v ponedeljek, dne 11. decembra, od 11. ure do 13. ure?
2. Kje in kakšen namen uporabe je naveden za uporabo službenega vozila Toyota Prius LJ-51-4AK za ponedeljek, 11. decembra, od 10.30 do 13.30?
3. V včerajšnjem pojasnilu MZZ navajate (pojasnilo organa z dne 12.12.2006, op. Pooblaščenca), da je ministrova soproga po ministrovem naročilu nakupila predmete, in sicer tudi takšne, ki so potrebni za udeležbo na sprejemih, ki jih organizira bodisi MZZ bodili kak predsednik ali veleposlanik. Koliko je MZZ plačal za te predmete in za katere predmete? Ob tem prosijo za vpogled v račun, ki ga je (bo) poravnal MZZ.
4. S katero znamko avtomobila se vozi minister Rupel kot varovana oseba?
5. Kdaj je MZZ nabavilo vozilo Toyota Prius in s kakšnim namenom?
6. Zakaj vozilo Toyota Prius ni navedeno v seznamu avtomobilov ožjega ministrstva na internet strani e – uprave, kjer so navedena vozila po ministrstvih?
Na opravljenem ogledu, pri katerem so bili s strani organa prisotni Veronika Stabej (vodja službe za odnose z javnostmi), Gregor Šuc, Boštjan Pucelj in Miloš N. Milovič, je Pooblaščenec pojasnil postopek dostopa do informacij javnega značaja v povezavi z ZMed. V zvezi z vprašanjem pod številko 1 je predstavnik organa pojasnil, da o tem ne obstaja noben dokument. V zvezi z vprašanjem pod številko 2 je predstavnik organa pojasnil, da obstajajo naslednji dokumenti: stalni poštni nalog za šoferja, ki se nanaša na obdobje do 8.5.2007 in knjižica motornega vozila Toyota Prius 1,5. V knjižici so vpisane relacije, opravljene z vozilo Toyota Prius od dne 23.9.2006. V zvezi z vprašanjem pod številko 3 je predstavnik organa pojasnil, da računa za te predmete ni in ga tudi ne pričakuje, tako da ga tudi v prihodnosti ne bo. V zvezi z vprašanjem številka 4 je predstavnik organa pojasnil, da so prevozi varovanih oseb v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ), zato organ z dokumentom, iz katerega bi bil razviden odgovor na to vprašanje, ne razpolaga. MNZ zagotavlja tako voznika, kot tudi šoferja za varovane osebe. Minister za zunanje zadeve tako uporablja vozila v lasti MNZ in organa, in sicer različnih znamk.
V zvezi z vprašanjem številka 5 je predstavnik organa Pooblaščencu predložil naslednje fotokopije:
• pooblastilo z dne 4.5.2006, šifra ZVT-JN-6/06,
• specifikacija,
• vročilnica za pooblastilo za dobavo vozil,
• posamično prodajno pogodbo št. 1811-06-000135 z dne 19.9.2006,
• krovno prodajno pogodbo št. 3111-ODVOZ-13/2006/2006-126 z dne 30.8.2006,
• ponudbo z dne 19.7.2006 s strani Toyote Center,
• odločitev o oddaji javnega naročila z dne 27.7.2006, št. 430-56/2006/84.
Predstavnik organa je pojasnil, da dokument, iz katerega bi izhajal odgovor na vprašanje številka 6, ne obstaja v pisni obliki, ki bi zajela stanje na dan postavitve vprašanje. Obstaja pa seznam službenih vozil, ki zajema stanje na dan 1.1.2006 in je prosto dostopen na svetovnem spletu, in sicer na strani e - uprave, za katero skrbi Ministrstvo za javno upravo.
3. Odločitev o obstoju dokumentov in o njihovi prosti dostopnosti
Kot jasno izhaja iz zapisnika o opravljenem ogledu, organ ne razpolaga z dokumenti, ki bi odgovarjali na vprašanja pod zaporednimi številkami 1, 3, 4 in 6. Pooblaščenec ne vidi razumnega razloga, da ne bi verjel navedbam organa, da ne razpolaga s temi dokumenti. Iz tega razloga Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar mu jih v celoti ali delno ne posreduje (prim. 2. odst. 10. čl. ZInfP). Pojasnila predstavnikov organa ob ogledu dne 21.12.2006 so namreč bila jasna in nedvoumna. Odsotnost dvoma v njihove trditve potrjuje tudi dejstvo, da navedbe organa v zvezi s temi vprašanji ustrezajo določbam predpisov. Ker je pritožba po določbi IX. odst. 45. čl. ZMed dovoljena le, le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, za vprašanja pod številko 1, 3, 4 in 6 pa je Pooblaščenec ugotovil, da odgovori nanje ne izvirajo iz dokumentov, je bilo potrebno pritožbo v tem delu kot nedovoljeno na podlagi I. odst. 246. čl. ZUP zavreči.
Glede vprašanj pod številko 2 in 6 je Pooblaščenec ob ogledu ugotovil, da organ razpolaga z naslednjimi dokumenti:
• knjižico motornega vozila Toyota Prius 1,5, registrska številka vozila LJ-51-4AKn za dan 11.12.2006.
• nalog za službeno potovanje od 8.11.2006 do 8.5.2007 na ime Tone Lovše,
• Pravilnik o uporabi službenih vozil Ministrstva za zunanje zadeve,
• pooblastilo z dne 4.5.2006, šifra ZVT-JN-6/06,
• specifikacijo v zvezi s tem javnim naročilom,
• vročilnico za pooblastilo za dobavo vozil,
• posamično prodajno pogodbo št. 1811-06-000135 z dne 19.9.2006,
• krovno prodajno pogodbo št. 3111-ODVOZ-13/2006/2006-126 z dne 30.8.2006,
• ponudbo z dne 19.7.2006 s strani Toyote Center,
• odločitev o oddaji javnega naročila z dne 27.7.2006, št. 430-56/2006/84.
V nadaljevanju je moral Pooblaščenec preizkusiti, ali navedeni dokumenti predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja v skladu z določbo I. odst. 4. čl. ZDIJZ. Po tej določbi je informacija javnega značaja, če izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, po katerih lahko opredelimo informacijo javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Pooblaščenec poudarja, da je po ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Širše oziroma celotno delovno področje organa določa ZDIJZ, po katerem delovno področje organa zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Možno je tudi, da organ informacije ne izdela sam, ampak v sodelovanju s kakšnim drugim organom. Končno ni nujno niti, da je organ, ki je zavezanec po ZDIJZ, sploh kakorkoli sodeloval pri nastanku določene informacije, ampak zadostuje, da je informacijo pridobil od drugih oseb. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149). Pomembno je torej, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti.
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec v obravnavanem primeru ugotovil, da so pri navedenih dokumentih izpolnjeni vsi trije kriteriji za opredelitev informacije javnega značaja po I. odst. 4. čl. ZDIJZ. Vse dokumente je organ pridobil v okviru izvajanja svojih javnopravnih nalog, in sicer v okviru izvajanja javnega naročila (nakup vozila Toyota Prius) oziroma v okviru upravljanja s službenimi vozili. Obenem sta podana tudi ostala dva kriterija za informacijo javnega značaja, saj se vse informacije nahajajo v obliki dokumentov, s katerimi organ tudi razpolaga.
3. Izjeme po 3. točki I. odstavka 6. člena ZDIJZ
Dostop do zahtevane informacije se lahko zavrne, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v I. odst. 6. čl. ZDIJZ. V 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ je opredeljena izjema, ki se nanaša na osebne podatke in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05; v nadaljevanju ZVOP-1). S tem je kot zakonit odmik od načela prostega dostopa priznana izjema, ki kot legitimen priznava interes posameznika, da se varuje njegova zasebnost. Izjemo od načela prostega dostopa torej predstavljajo osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1.
ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo z 38. členom Ustave Republike Slovenije (UL RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04, v nadaljevanju ustava) zagotovljenega varstva osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Namen ZVOP-1 je prav v preprečevanju neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec je pregledal nalog za službeno potovanje od 8.11.2006 do 8.5.2007 na ime Tone Lovše ter ugotovil, da ta dokument vsebuje varovan osebni podatek, in sicer prebivališče. Na tem mestu Pooblaščenec poudarja, da je podatek o imenu osebe, ki ji je bil izdan nalog, informacija javnega značaja. Ime te osebe je namreč osebno ime javnega uslužbenca, ki je na tem nalogu zapisano v okviru opravljanja njenega delovnega razmerja. V skladu s III. odst. 6. čl. ZDIJZ pa so praviloma (razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače) javni prav vsi podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V nasprotju z osebnim imenom javnega uslužbenca pa z opravljanjem delovnega razmerja v javnem sektorju načeloma ni povezan podatek o njegovem prebivališču. Podatek o prebivališču tako mora ostati varovan del zasebnosti javnega uslužbenca.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da zgoraj naveden dokument vsebuje varovan osebni podatek, ki predstavlja izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zato je potrebno podatek o prebivališču zavarovati pred prostim dostopom. Glede na ugotovljen obstoj varovanega osebnega podatka, ki je vsebovan v nalogu za službeno potovanje, je potrebno uporabiti institut delnega dostopa, ki je urejen v 7. čl. ZDIJZ. Po tej določbi pooblaščena oseba organa izloči varovane informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano, se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Pooblaščenec je v delu, ki se nanaša na vprašanji številka 2 in 5, na podlagi 3. odst. 255. sam rešil zadevo tako, da je naložil posredovanje dokumentov, naštetih v 1. točki izreka te odločbe, pri čemer mora organ pri dokumentu pod zaporedno številko 2 (nalog za službeno potovanje) zagotoviti delni dostop.
V skladu z določbo X. odst. 45. čl. ZMed mora organ odločbo, izdano na podlagi pritožbe, izvršiti nemudoma, najpozneje pa v petih delovnih dnevih od vročitve odločbe. To pomeni, da mora odločbo Informacijskega pooblaščenca izvršiti organ sam, neodvisno od Informacijskega pooblaščenca. Organ je prosilcu dolžan dokument posredovati v katerikoli obliki (vpogled, fotokopija, elektronski zapis), ki jo lahko glede na izrecno določbo II. odst. 17. čl. ZDIJZ določi prosilec.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka