Prosilec - Javno podjetje Žale d.o.o.
+ -Številka: 021-98/2006/20
Kategorije: Osebni podatek
Datum: 10.01.07
Številka: 021-98/2006/20
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………., ki ga zastopa pooblaščenka ……….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Žale Javno podjetje d.o.o., Med hmeljniki 2, Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 1521/2 z dne 22.11.2005, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku treh dni od pravnomočnosti te odločbe posredovati naslednje dokumente:
- tabelo »Število grobnih prostorov«, iz katere izhaja število grobnih prostorov po zvrsteh in pokopališčih,
- tabelo »Realizacija 1-12/2004« iz letnega poročila za leto 2004, str. 69, iz katere so razvidni specificirani prihodki in stroški za OE Pokopališka dejavnost po posameznih postavkah,
- letni program vzdrževanja pokopališč za leto 2004 in letni program vzdrževanja pokopališč za leto 2005,
- skupni podatek o številu neplačnikov najemnin za vse grobne prostore.
3. V preostalem delu se zahteva prosilca kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 07.10.2005 pri organu vložil zahtevo, s katero je zahteval naslednje informacije javnega značaja:
1. število lastnikov grobnic na pokopališču Žale leta 2004,
2. število najemnikov naslednjih zvrsti grobov:
o enojni grob
o dvojni grob
o otroški grob
o grobnice
o žarni grob
3. podatke o prihodkih iz naslova najemnin za leto 2004,
4. stroške vzdrževanja pokopališča Žale za leto 2004,
5. pravni akt, kjer so določena merila za oblikovanje cen za uporabo pokopaliških objektov in naprav ter drugih pokopaliških pogrebnih storitev.
Prosilec je želel, da mu organ zahtevane podatke pošlje v pisni obliki na domači naslov.
Organ je prosilcu dne 17.10.2005 posredoval pisni odgovor, v katerem je navedel, da so grobnice samo ena izmed zvrsti grobnih prostorov, zato je njihovo lastništvo pri plačevanju najemnine povsem nepomembno. Zaradi tega organ tudi ne vodi evidenc o lastnikih grobnic. Oran je prosilcu obenem posredoval podatke o številu grobnih prostorov (najemnikov) na pokopališču Žale in sicer je navedel, da je 30.998 enojnih grobnih prostorov, 0 dvojnih, 663 otroških, 348 grobnic ter 7.650 žarnih grobnih prostorov. Prihodkov od najemnin organ ne zbira ločeno po posameznih pokopališčih, ampak vodi le skupne prihodke. Prosilcu je tako posredoval skupen podatek o prihodkih iz najemnin in o vseh prihodkih OE pokopališka dejavnost, ter o skupnih stroških in odhodkih OE pokopališka dejavnost za leto 2004. Organ je obenem navedel, da je pravni akt, kjer so določena merila za oblikovanje cen za uporabo pokopaliških objektov in naprav ter drugih pokopaliških pogrebnih storitev, objavljen na njihovi spletni strani, prosilcu pa je v prilogi posredoval tudi kopijo tega akta.
Prosilec je na organ dne 22.10.2005 naslovil novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval:
1. točno število vseh zvrsti grobnih prostorov oz. grobov, ločeno za Centralno pokopališče Žale in za vsa druga pokopališča, ki jih upravlja organ,
2. podatek o prihodkih OE pokopališka dejavnost po posameznih postavkah, označenih z davkom in brez davka,
3. podatek o odhodkih in stroških OE pokopališka dejavnost po posameznih postavkah, označenih z davkom in brez davka,
4. najemnine za enojni grobni prostor pokrivajo stroške vzdrževanja, saj je letna najemnina za enojni prostor enaka stroškom vzdrževanja deljeno s številom enojnih grobnih prostorov; ob tem je postavil še vprašanje, v kakšen namen se uporabljajo sredstva, zbrana iz naslova najemnin drugih zvrsti grobnih prostorov;
5. letni program vzdrževanja za l. 2004 in 2005,
6. postavil je vprašanje, kolikšno je število neplačnikov najemnin po posameznih zvrsteh grobnih prostorov na centralnem pokopališču Žale in na ostalih pokopališčih;
7. postavil je vprašanje, zakaj Pravilnik o merilih za oddajanje, pripravo in vzdrževanje grobov (Ur.l. RS, št. 13/90) ni na voljo preko spletnega kataloga organa;
8. postavil je vprašanje, v katerih členih pravilnika iz prejšnje točke so določena merila za oblikovanje cen za uporabo pokopaliških objektov in naprav.
V zvezi z zahtevo prosilca z dne 22.10.2005 je organ izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi organ med drugim navaja, da je prosilec dne 07.10.2005 od organa že zahteval določene podatke, ki so mu bili dne 17.10.2005 tudi posredovani. Zahtevane podatke je tako prosilec že prejel. Dejstvo je namreč, da je organ prosilcu že posredoval podatke o številu grobnih prostorov, prihodke iz naslova najemnin za leto 2004 in vse prihodke iz OE pokopališka dejavnost za leto 2004, prav tako mu je že posredoval stroške in odhodke OE pokopališka dejavnost za leto 2004. V zvezi s pravnimi akti je organ prosilca napotil na svojo spletno stran, kjer so ti objavljeni. Po mnenju organa prosilec s ponovno zahtevo po posredovanju določenih podatkov očitno zlorablja določila ZDIJZ. Dejstvo je, da sta organ in prosilec v sporu v zvezi z grobnim prostorom ter da je bila v letu 2005 v zvezi s tem že obširna korespondenca in sestanki med strankama. Organ je tudi mnenja, da je prosilcu že posredoval vse zahtevane informacije in da podatkov, ki jih ne zbira na način, kot ga zahteva prosilec, tudi ni dolžan posredovati. Prav tako organ meni, da prosilcu ni dolžan pojasnjevati svoje poslovne politike, ki se nanaša na pokrivanje stroškov vzdrževanja, zato je zahtevo prosilca tudi v tem delu zavrnil. Glede števila neplačnikov najemnin po posameznih zvrsteh grobnih prostorov pa organ meni, da bi s posredovanjem tega podatka posegel v zakonsko varstvo osebnih podatkov najemnikov, zato je treba zahtevo prosilca tudi v tem delu zavrniti. Organ obenem še dodaja, da je Pravilnik o merilih za oddajanje, pripravo in vzdrževanje grobov objavljen na spletni strani organa, iz njega pa izhaja tudi način in merila za oblikovanje cen za uporabo pokopališčnih objektov in naprav. Glede na navedeno organ meni, da je utemeljeno zavrnil zahtevo prosilca po ponovnem posredovanju podatkov, saj prosilec zlorablja ZDIJZ, ker je že pridobil zahtevane podatke, s tem pa je bil dosežen namen, ki ga določa ZDIJZ.
V zvezi z odločbo organa je Pooblaščenec dne 12.12.2005 prejel pritožbo prosilca. Prosilec v njej navaja, da informacije, ki jih je od organa zahteval dne 22.10.2005, ne sodijo med 11 izjem, ki jih določa 6. čl. ZDIJZ in zaradi katerih se zahteva za dostop do informacij javnega značaja lahko zavrne. Odločba po mnenju prosilca ne navaja enega od enajstih opredeljenih razlogov za zavrnitev zahtevka. Prosilec se obenem sklicuje, da pri njegovi zahtevi z dne 22.10.2005 ne gre za zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja, ampak je njegov zahtevek napisan v smislu 4. odst. 25. čl. ZDIJZ. Po mnenju prosilca primerjava med njegovih zahtevkom z dne 07.10.2005 in tistim z dne 22.10.2005 pokaže, da od organa ni zahteval istih informacij, ki mu jih je organ že posredoval. Obenem prosilec navaja, da je podpis uradne osebe, ki je pooblaščena za posredovanje informacij javnega značaja, na odločbi nečitljiv oz. da ni razvidno, kdo je odločbo izdal. Navedeno je, po mnenju prosilca, v nasprotju z 12. čl. Uredbe o upravnem poslovanju (Ur.l. RS, št. 20/05), ki med drugim določa izkazovanje uradnih oseb.
Upoštevaje datum, ko je Pooblaščenec prejel pritožbo prosilca (12.12.2005) in datum, ko je bila odločba prosilcu vročena (23.11.2005) je Pooblaščenec pritožbo prosilca, s sklepom št. 092-2/2005/622 z dne 15.02.2006, kot prepozno zavrgel. Zoper izdani sklep je prosilec dne 20.03.2006 na upravnem sodišču vložil tožbo v upravnem sporu, ki ji je priložil tudi potrdilo, da je pritožbo vložil na pošto v tujini priporočeno dne 07.07.2006. Ker je prosilec izkazal, da je pritožbo vložil pravočasno, je Pooblaščenec, v skladu s 1. odst. 273. čl. ZUP, izpodbijani sklep s sklepom št. 092-2/2005/678 z dne 12.05.2006, odpravil. Na podlagi tega je upravno sodišče dne 15.11.2006 izdalo sklep št. U 701/2006-15, s katerim je postopek ustavilo, Pooblaščenec pa je štel pritožbo prosilca z dne 07.12.2005 kot pravočasno in je nadaljeval z odločanjem v pritožbenem postopku.
Z dopisom št. 021-98/2006/17 z dne 18.12.2006 je Pooblaščenec organ pozval, naj mu, v skladu s 1. odst. 10. čl. ZInfP in na podlagi 2. odst. 245. čl. ZUP, odstopi vse dokumente, ki se tičejo zadeve, v njihovi izvorni obliki, brez izločanja. Pooblaščenec kot pritožbeni organ mora namreč razpolagati z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi in mora tako pregledati tudi informacije, ki jih je prosilec zahteval. Le na takšen način namreč lahko presodi, ali je odločba organa prve stopnje pravilna in zakonita.
Organ je Pooblaščencu dne 27.12.2006 posredoval vse zahtevane podatke in sicer:
- podatke o številu grobov po zvrsteh in pokopališčih,
- prihodki OE pokopališka dejavnost – priloga letno poročilo za leto 2004, str. 69,
- stroški OE pokopališka dejavnost - priloga letno poročilo za leto 2004, str. 69,
- letni program vzdrževanja pokopališč za leto 2004,
- letni program vzdrževanja pokopališč za leto 2005,
- podatek o tem, da organ neplačnikov ne vodi ločeno po posameznih zvrsteh grobnih prostorov in po posameznih pokopališčih, ampak le skupno ter njihovo število.
Organ je ponovno navedel dejstva, ki jih je zatrjeval že v zavrnilni odločbi, pri tem pa še dodal, da je enake podatke, kot jih zahteva prosilec, že posredoval tudi pooblaščenki prosilca, ki je njegova mama in sicer na podlagi njene samostojne zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Pri tem gre pravno formalno sicer za dva različna zahtevka, ki pa sta vsebinsko enaka in na podlagi katerih bo informacije prejela ista fizična oseba. Po mnenju organa gre v predmetni zadevi zgolj za zlorabo ZDIJZ s strani družine prosilca, ki je z organom v sporu, ker noče plačevati najemnine za grobnico na pokopališču Žale.
Pritožba je utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur.l. RS, št. 33/91-I s spremembami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V 1. in 2. odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se le-ta nahaja v materializirani obliki.
Pri odločanju v konkretnem primeru pa je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, pri čemer niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Organ ni dolžan na novo ustvariti, na novo pridobiti ali izdelati dokumentov, ki jih v času vložene zahteve za dostop do dokumentov nima. Organ je dolžan posredovati informacijo javnega značaja, s kakršno razpolaga takrat, ko prosilec zaprosi za dostop. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Organ je javno podjetje, ki je organizirano v pravni obliki gospodarske družbe z omejeno odgovornostjo. Med drugim opravlja tudi gospodarsko javno službo pokopališke in pogrebne dejavnosti, kot jo določa Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti in urejanju pokopališč (Ur.l. SRS, št. 34/1984, s spremembami in dopolnitvami). Pri tem velja poudariti, da je za vse izvajalce javnih služb značilno, da so zavezani za dostop do informacij javnega značaja v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javne službe. Javne službe lahko izvajajo tako pravne osebe javnega prava, kot pravne osebe zasebnega prava. Tržna dejavnost, četudi jo opravlja subjekt, ki obenem izvaja tudi javno službo, pa je izvzeta iz kroga organov zavezancev po 1. odst. 1. čl. ZDIJZ, kakor tudi iz namena ZDIJZ, da zagotavlja nadzor nad javnopravnim delovanjem. Zaradi navedenega Pooblaščenec najprej ugotavlja, da je prosilec zahteval dokumente, ki se nanašajo na izvajanje javnopravne dejavnosti, ki jo organ izvaja kot javno službo in glede katere je zavezan po ZDIJZ, čemur pa organ v odločbi niti ne oporeka.
Organ se je v zavrnilni odločbi najprej skliceval na dejstvo, da je prosilec v zahtevi z dne 22.10.2005 ponovno zahteval podatke, ki mu jih je organ že posredoval na podlagi njegove zahteve z dne 07.10.2005.
Z namenom ugotoviti, ali je prosilec od organa ponovno zahteval podatke, ki mu jih je ta že posredoval, je Pooblaščenec primerjal zahtevi prosilca z dne 07.10.2005 in z dne 22.10.2005. Upoštevaje odgovor organa prosilcu z dne 17.10.2005, iz katerega izhaja, katere podatke je organ prosilcu že posredoval, je Pooblaščenec presojal vsak dokument, ki ga je zahteval prosilec, pri tem pa je po uradni dolžnosti ugotavljal tudi, ali zahtevani podatki morebiti predstavljajo katero od taksativno določenih izjem iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zaradi katere lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
2. Podatki, ki jih je prosilec v zahtevi z dne 22.10.2005 zahteval pod tč. 1:
Ne držijo navedbe organa, da je prosilec pod tč. 1 ponovno zahteval podatke, ki mu jih je organ že posredoval. Tako je prosilec v zahtevi z dne 22.10.2005 zahteval podatek o točnem številu vseh zvrsti grobnih prostorov oz. grobov in sicer za: enojni grobni prostor, otroški grob, grobnice z do štirimi prostori, grobnice z več kot štirimi prostori, žarni grob, prostor za anonimni pokop, prostor za raztros pepela in povečan grobni prostor za 1-6 grobnih prostorov. Prosilec je zahteval podatke ločeno za centralno pokopališče Žale in za vsa druga pokopališča, ki jih upravlja organ. Organ je prosilcu v odgovoru z dne 17.10.2005 posredoval število grobnih prostorov (najemnikov) na pokopališču Žale in sicer za enojne grobne prostore, dvojne grobne prostore, otroške grobne prostore, grobnice in žarne grobne prostore. Iz navedenega izhaja, da organ prosilcu ni posredoval vseh zahtevanih podatkov za pokopališče Žale, prav tako pa mu ni posredoval podatkov o posameznih zvrsteh grobnih prostorov za vsa druga pokopališča, s katerimi upravlja. Iz tabele »Število grobnih prostorov«, ki jo je organ dne 27.12.2006 posredoval Pooblaščencu, obenem izhaja, da organ te podatke vodi tudi za druga pokopališča (razen Žal), s katerimi upravlja. Prav tako je Pooblaščenec ugotovil, da so iz predmetne tabele razvidni tudi podatki o številu povečanih grobnih prostorov in sicer ločeno za od 1 – 6 prostorov, ki jih organ prosilcu prav tako ni posredoval.
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec odločil, da mora organ, v zvezi z zahtevo pod tč. 1, prosilcu posredovati vse podatke, s katerimi razpolaga v obliki tabele »Število grobnih prostorov«. V delu, ki se nanaša na podatke o številu grobnih prostorov za anonimne pokope ter grobne prostore za raztros pepela, pa je treba zahtevo prosilca kot neutemeljeno zavrniti, saj organ z zahtevanimi podatki ne razpolaga, s čimer ni izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike za obstoj informacije javnega značaja.
3. Podatki, ki jih je prosilec v zahtevi z dne 22.10.2005 zahteval pod tč. 2 in 3:
Pooblaščenec ni sledil ugovoru organa, da je te podatke prosilcu že posredoval na podlagi njegove zahteve z dne 07.10.2005. Primerjava zahteve prosilca z dne 07.10.2005 in z dne 22.10.2005 namreč pokaže, da je prosilec zahteval in prejel podatek o skupnih prihodkih iz naslova najemnin in o vseh prihodkih OE pokopališka dejavnost, ter o skupnih stroških in odhodkih OE pokopališka dejavnost za leto 2004. V zahtevi z dne 22.10.2005 je prosilec dodatno zahteval še podatke o prihodkih in odhodkih OE pokopališka dejavnost po posameznih postavkah, z davkom in brez njega. Organ je Pooblaščencu dne 27.12.2006 posredoval tabelo »Realizacija 1-12/2004« iz letnega poročila za leto 2004, str. 69, iz katere so razvidni specificirani prihodki in stroški za OE Pokopališka dejavnost po posameznih postavkah. Upoštevaje navedeno organ z zahtevanimi podatki brez dvoma razpolaga in jih je dolžan posredovati prosilcu, saj gre za informacije javnega značaja, obenem pa zahtevani podatki ne predstavljajo nobene izmed izjem iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zaradi katere organ lahko zahtevo prosilca zavrne.
4. Podatki, ki jih je prosilec v zahtevi z dne 22.10.2005 zahteval pod tč. 4. 7. in 8:
Pooblaščenec je sledil argumentom organa in odločil, da je v tem delu potrebno zahtevo prosilca zavrniti. Prosilec namreč ni zahteval informacije javnega značaja v smislu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Od organa je zahteval odgovore na vprašanja oz. pojasnila, in sicer o tem, v kakšen namen se uporabljajo sredstva, zbrana iz naslova najemnin drugih zvrsti grobnih prostorov, zakaj Pravilnik o merilih za oddajanje, pripravo in vzdrževanje grobov (Ur.l. RS, št. 13/90) ni na voljo preko spletnega kataloga organa ter v katerih členih tega pravilnika so določena merila za oblikovanje cen za uporabo pokopaliških objektov in naprav. Organ je prosilca pravilno napotil na svojo spletno stran, iz njegovega odgovora prosilcu z dne 17.10.2005 pa obenem izhaja, da je pravilnik v prilogi tudi posredoval prosilcu. Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, organi, zavezanci po ZDIJZ, niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. V skladu s tem je Pooblaščenec odločil, da je treba zahtevo prosilca v tem delu zavrniti, ker ni izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike za obstoj informacij javnega značaja.
5. Podatki, ki jih je prosilec v zahtevi z dne 22.10.2005 zahteval pod tč. 5:
Prosilec je od organa zahteval tudi letni program vzdrževanja za leto 2004 in 2005. Gre za dokumente, s katerimi organ nedvomno razpolaga, saj jih je dne 27.12.2006 posredoval Pooblaščencu, ki jih je pregledal in ugotovil, da ne predstavljajo nobene od izjem, ki so taksativno določene v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in zaradi katerih lahko organ v celoti ali delno zavrne zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Obenem je Pooblaščenec tudi ugotovil, da iz dopisa organa z dne 17.10.2005 ne izhaja, da bi organ te dokumente prosilcu že posredoval.
Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec odločil, da je zahtevi prosilca v tem delu treba ugoditi, tako da mu je organ dolžan posredovati letni program vzdrževanja za leto 2004 in letni program vzdrževanja za leto 2005, kot izhaja iz izreka te odločbe.
6. Podatki, ki jih je prosilec v zahtevi z dne 22.10.2005 zahteval pod tč. 6:
V tem delu zavrnilne odločbe se je organ skliceval na dejstvo, da bi s posredovanjem podatka o številu neplačnikov najemnin posegel v zakonsko varstvo osebnih podatkov najemnikov, zato je zahtevo prosilca zavrnil. Organ je s tem zatrjeval obstoj izjeme iz 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki pravi, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ je Pooblaščencu tudi pojasnil, da podatkov o neplačnikih ne vodi ločeno, po zvrsteh grobnega prostora, ampak samo skupno število o vseh neplačnikih.
Za odločitev v konkretnem primeru je bistveno vprašanje, ali gre pri zahtevanih podatkih za osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1).
Pravica do varstva osebnih podatkov je temeljna človekova pravica, ki jo v 38. členu zagotavlja Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, s spremembami, v nadaljevanju Ustava). Da bi imel posameznik možnost vplivati na to, kdaj, kako in v kakšnem obsegu bodo informacije o njem posredovane drugim, Ustava med drugim prepoveduje uporabo osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Iz navedene določbe izhaja, da vsako zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov predstavlja poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov. Poseg je dopusten, če je v zakonu določno opredeljeno, kateri podatki se smejo zbirati in obdelovati, za kakšen namen jih je dovoljeno uporabiti, nadzor nad zbiranjem, obdelovanjem in uporabo ter varstvo tajnosti zbranih osebnih podatkov. Namen zbiranja osebnih podatkov mora biti ustavno dopusten. Zbirati se smejo le podatki, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev zakonsko opredeljenega namena (več: Komentar Ustave Republike Slovenije, urednik L. Šturm, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana, 2002, str. 480 – 413).
Iz 1. tč. 1. odst. 6. čl. ZVOP-1 izhaja, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Upoštevaje zgoraj navedeno definicijo osebnih podatkov Pooblaščenec ugotavlja, da prosilec v zahtevi pod tč. 6 ni zahteval podatkov, ki predstavljajo osebne podatke. Iz kvantitativnega podatka o skupnem številu neplačnikov najemnin, ki ga vodi organ, namreč ni mogoče identificirati posameznega najemnika brez tega, da bi to zahtevalo veliko stroškov, nesorazmerno veliko napora in veliko časa. V skladu s tem je Pooblaščenec zaključil, da sklicevanje organa na izjemo iz 3. tč. 1 odst. 6. čl. ZDIJZ ni utemeljeno. Organ je prosilcu dolžan posredovati podatek o številu neplačnikov najemnin in sicer v obliki, v kateri ga vodi, to je po številu vseh neplačnikov, ne glede na zvrst grobnega prostora.
Pooblaščenec obenem pojasnjuje, da navedbe organa glede tega, da je z družino prosilca v sporu glede plačevanja najemnine za grobni prostor in da je enake podatke, kot jih zahteva prosilec, že posredoval tudi pooblaščenki prosilca, niso pravno relevantne za odločitev v konkretni zadevi. Pri tem je treba upoštevati, da je Pooblaščenec v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni. Pooblaščenka prosilca v tem pritožbenem postopku zastopa prosilca in torej nastopa v njegovem (in ne v svojem) imenu. Navedeno je v skladu s 53. čl. ZUP, ki določa, da stranka oziroma njen zakoniti zastopnik lahko določi pooblaščenca, ki jo zastopa v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih mora stranka sama dajati izjave. Na podlagi navedenega torej ni mogoče slediti razmišljanju organa, da bodo podatki dvakrat posredovani isti osebi.
Ker je organ na prvi stopnji zmotno presodil dokaze in napačno uporabil materialno pravo, je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo odpravil in sam rešil zadevo tako, da je organu naložil posredovanje tistih dokumentov, ki so informacije javnega značaja, v preostalem pa je zahtevo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če je tožba poslana priporočeno po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila oddana na pošto zadnji dan roka za vložitev tožbe. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka