Prosilec zoper Občina Škofja loka - Občinska volilna komisija
+ -Številka: 021-97/2006/3
Kategorije: Osebni podatek
Datum: 15.01.07
Številka: 021-97/2006/3
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi III. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06- ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, v nadaljevanju ZInfP), o pritožbi ……….. (v nadaljevanju prosilec), ki ga zastopa odv. Marjeta Šinkovec iz Škofje Loke, zoper odločbo Občinske volilne komisije Občine Škofja Loka, Mestni trg 15, Škofja Loka (v nadaljevanju organ) št. 041-0001/2006 z dne 27.11.2006, na podlagi IV. odst. 27. čl. ZDIJZ ter I. odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku 3 (treh) dni od pravnomočnosti te odločbe omogočiti vpogled in fotokopiranje naslednjih dokumentov:
- vseh glasovnic z volišč v zvezi z drugim krogom županskih volitev, ki so potekale 12.11.2006 v občini Škofja Loka in
- volilnih kart za glasovanje po pošti (A, B in C del) v drugem krogu županskih volitev, ki so potekale 12.11.2006 v občini Škofja Loka,
pri čemer je dolžan iz navedenih dokumentov izbrisati vsa imena in priimke, rojstne datume, naslove prebivališč ter podpise fizičnih oseb.
3. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
4. O stroških postopka bo odločeno s posebnim sklepom.
O B R A Z L O Ž I T E V :
Prosilec je dne 27.11.2006 na organ poslal vlogo, naslovljeno kot »Zahteva za pregled volilne dokumentacije«, v kateri je prosil, da mu organ omogoči vpogled v
celotno volilno dokumentacijo v zvezi z izvedbo drugega kroga županskih volitev, ki so potekale 12.11.2006 v občini Škofja Loka. Pri tem je izrecno zahteval vpogled v naslednjo dokumentacijo:
- vse zapisnike volilnih odborov o izidu glasovanja na voliščih in vse zapisnike občinske volilne komisije,
- vse volilne imenike,
- vabila za volitve,
- zapisnik o zaslišanju članov volilnega odbora na volišču št. 17 – OŠ Lenart,
- vse sklepe o imenovanju volilnih odborov,
- prošnje za volitve in glasovanje na domu,
- vso dokumentacijo v zvezi z volitvami po pošti,
- vso dokumentacijo v zvezi s predčasnimi volitvami,
- vso dokumentacijo v zvezi z volitvami na domu in
- drugo dokumentacijo.
Prosilec je obenem prosil, da mu organ zagotovi prepise oziroma fotokopije zahtevanih listin, ki jih bo določila in izbral sam oziroma njegovi strokovni pomočniki.
V zvezi z zahtevo prosilca je organ dne 27.11.2006 izdal odločbo št. 041-0001/2006, v kateri je navedel, da prosilcu omogoča vpogled v zapisnike volilnih odborov o izidu glasovanja na voliščih in vse zapisnike občinske volilne komisije, zapisnik o zaslišanju članov volilnega odbora na volišču št. 17, OŠ Lenart in sklepe o imenovanju volilnih odborov. V ostalem delu, torej glede volilnih imenikov, vabil za volitve, prošenj za volitve in glasovanje na domu, dokumentacijo v zvezi z volitvami po pošti, dokumentacijo v zvezi s predčasnimi volitvami, dokumentacijo v zvezi z volitvami na domu in drugo dokumentacijo, pa je organ zahtevo prosilca zavrnil. V 3. točki izreka odločbe je organ še odločil, katere osebe so lahko navzoče ob pregledu dokumentacije. Glede zavrnilnega dela odločbe je organ v obrazložitvi navedel, da gre za dokumentarno gradivo, ki je nastalo pri delu volilnega odbora, ki je strnjeno v zapisnikih, ki so javne listine in so bili podlaga za izdelavo Poročila občinske volilne komisije o izidu volitev. Vpogled v navedeno dokumentarno gradivo zato ni dovoljen, saj je organ odločal le na podlagi zapisnikov volilnih odborov. Informacije iz zahtevanega gradiva se tudi ne morejo uporabiti za pripravo pritožbe, ki jo namerava vložiti prosilec, saj se pritožba lahko nanaša le na odločitev organa, ki lahko vpliva na potrditev mandatov, ne pa na delo volilnih odborov. Poleg navedenega gradivo, do katerega je organ prosilcu zavrnil dostop, vsebuje osebne podatke, zato je zahtevo potrebno zavrniti na podlagi 3. tč. 6. čl. ZDIJZ. ZDIJZ dopušča dostop do informacij javnega značaja le prosilcu oziroma njegovemu zastopniku ali pooblaščencu, zato je organ dovolil vpogled le osebam, navedenim v 3. tč. izreka odločbe.
Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 1.12.2006 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da ima utemeljeni pravni interes za dostop do zahtevane dokumentacije, saj je županski kandidat v občini Škofja Loka. V pritožbi opozarja na nepravilnosti, ki naj bi se zgodile pri ugotavljanju rezultatov županskih volitev v občini Škofja Loka. Obrazložitev organa, da dostop do dokumentov, glede katerih je organ izdal zavrnilno odločbo, ni dovoljen, ker je vse to strnjeno že v zapisnikih volilnih odborov, nima podlage. Zapisniki so formularne oblike in kratki, v njih pa niso zabeležene nepravilnosti, ki so se zgodile na volitvah. Za razkritje teh nepravilnosti je potreben vpogled v vse volilne imenike. Nepravilnosti so bile storjene tudi pri glasovanju po pošti, na domu ter na predčasnih volitvah. Prosilec zaradi nezakonite zavrnitve vpogleda v zahtevano dokumentacijo ne more v celoti razkriti nezakonitega delovanja organa in volilnih odborov. Zakonita izvedba občinskih volitev pa ni le v interesu prosilca, temveč tudi v javnem interesu, saj je izvoljeni župan predstavnik legitimnih interesov vsakega občana. V konkretnem primeru gre nedvomno za informacije javnega značaja, saj so izpolnjeni vsi pogoji iz I. odst. 4. čl. ZDIJZ. Organ se pri zavrnitvi dostopa do zahtevanih informacij sploh ne sklicuje na določbe ZDIJZ, ampak enostavno zaključi, da je dostop zavrnjen, ker organ teh dokumentov ni vzel za podlago pri izdelavi Poročila o izidu glasovanja za župana in ker se zahtevane informacije ne morejo uporabiti za pripravo pritožbe. ZDIJZ v 6. čl. taksativno našteva izjeme, ki prosilcu onemogočijo dostop do zahtevane informacije, med njimi pa ni zaslediti izjeme, pod katero bi lahko subsumirali obrazložitev organa. Načelo prostega dostopa, ki ga uzakonja ZDIJZ, namreč pomeni, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev (tudi organa), razen, v kolikor sploh ne gre za informacijo javnega značaja ali če je podan obstoj ene od zakonskih izjem od prostega dostopa. Pri dostopu do informacij javnega značaja ne igra nobene vloge dejstvo, ali bi bilo ta podatek možno uporabiti v pritožbi oziroma, ali so bili ti podatki podlaga za odločitev organa. Informacija javnega značaja se lahko nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta. Sklicevanje na varstvo osebnih podatkov ne more biti zadosten razlog za zavrnitev vpogleda, saj ZDIJZ uzakonja tudi institut delnega dostopa, ki omogoča, da se podatke, ki po predpisih o varstvu osebnih podatkov štejejo za osebne podatke, izloči iz dokumentov (7. čl. ZDIJZ). Prosilec opozarja tudi na test javnega interesa iz II. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ bi moral v celoti odobriti dostop do zahtevanih podatkov, saj je javni interes po razkritju zahtevanih informacij močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Ugotovitev zakonitosti izvedbe volitev ni samo v interesu prosilca, pač pa v interesu vsakega občana Škofje Loke in nenazadnje vseh državljanov Republike Slovenije. V nasprotnem primeru bi bili močno načeti načeli pravne in demokratične države.
Organ je dne 4.12.2006 dokumentacijo, ki se tiče zadeve, poslal v odločanje Pooblaščencu, pri čemer ni priložil dokumentov, glede katerih je prosilcu zavrnil dostop.
Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja je Pooblaščenec dne 18.12.2006 razpisal ogled v prostorih organa, brez prisotnosti javnosti in strank (t.i. ogled in camera). Na ogledu je Pooblaščenec vpogledal v vzorce vseh dokumentov, glede katerih je organ prosilcu zavrnil dostop. Predstavniki organa so pojasnili, da organ ne razpolaga z vsemi vabili za volitve, ampak le s tistimi, ki jih je zaradi nezmožnosti vročitve vrnila pošta ter z vabili, ki so jih organu vrnili nekateri volilni odbori. Dokumentacija v zvezi z volitvami po pošti je sestavljena za vsakega volivca posebej iz zahteve za glasovanje po pošti, volilne karte in glasovnice. Dokumentacijo v zvezi z glasovanjem na domu predstavljajo le zahtevki za glasovanje na domu. Dokumentacija v zvezi z volitvami na domu je ista kot dokumentacija v zvezi s prošnjami za volitve in glasovanje na domu. Dokumentacijo v zvezi s predčasnimi volitvami predstavljajo zahtevki volivcev, zapisniki (ki so bili prosilcu že posredovani) in glasovnice. Druga dokumentacija predstavlja le glasovnice z volišč (neuporabljene, veljavne in neveljavne). Pooblaščenec je na ogledu prevzel fotokopije naslednjih dokumentov:
- vzorca vabila (obvestila) na volitve,
- vzorca zahtevka za glasovanje po pošti,
- vzorca volilne karte za glasovanje po pošti (A, B in C del),
- vzorca zahtevka za glasovanje na domu,
- vzorca zahtevka za predčasne volitve in
- dela volilnega imenika.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma opozarja, da organ ni imel zakonske podlage za določitev oseb, ki se lahko seznanijo z informacijami javnega značaja. ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. V I. in II. odst. 5. čl. ZDIJZ omogoča prost dostop do informacij javnega značaja pravnim in fizičnim osebam (načelo prostega dostopa). Načelo prostega dostopa pomeni, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur, pomeni pa tudi, da za dostop do informacij javnega značaja ni potrebno izkazati pravnega interesa. Informacija bodisi je, ali pa ni javna in če je javna, je povsem irelevantno, kdo jo želi, zakaj jo želi oziroma, kako jo bo uporabil (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 95). Navedeno izhaja tudi iz določbe III. odst. 17. čl. ZDIJZ, ki med drugim izrecno določa, da prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve. Upoštevajoč navedeno, je 3. točka izreka odločbe, v kateri je organ določil osebe, ki so lahko navzoče ob pregledu dokumentacije, brezpredmetna.
1. Pojem informacije javnega značaja
Informacija javnega značaja je po določilu I. odst. 4. čl. ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Na podlagi ogleda Pooblaščenec ugotavlja, da dokumenti, glede katerih je organ prosilcu zavrnil dostop, predstavljajo informacije javnega značaja. Pogoj, da informacija izvira iz delovnega področja organa, v prvi vrsti pomeni, da gre za informacijo, ki jo je organ izdelal pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Vendar pa po ZDIJZ zadostuje tudi, da je organ informacijo pridobil od drugih oseb, pri čemer niti ni nujno, da organ informacije pridobi od drugih organov, ampak jih lahko pridobi tudi od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi ali zavezanci v smislu I. odst. 1. čl. ZDIJZ. Pomembno je le, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Pojem delovno področje iz 4. čl. ZDIJZ je torej izjemno širok, saj ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, po navadi določenih v področnih zakonih, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. Zahtevani dokumenti nedvomno izvirajo iz delovnega področja organa, saj se vsi nanašajo na drugi krog županskih volitev, ki so potekale 12.11.2006 v občini Škofji Loki. Izpolnjena sta tudi ostala dva kriterija za informacijo javnega značaja, to je, da organ z dokumenti razpolaga in da se nahajajo v materializirani obliki.
K temeljnemu načelu prostega dostopa do informacij javnega značaja niso zavezane tri skupine dokumentov. V prvi vrsti so to seveda tiste informacije, ki po svoji vsebini niso informacije javnega značaja. V drugi vrsti gre za dokumente, ki sicer po vsebini predstavljajo informacijo javnega značaja, vendar so zaradi drugih razlogov iz tega splošnega režima vnaprej izvzeti (t.i. izključitve). V starejših ureditvah drugih držav je zakonodajalec večkrat določil apriorno izključitev določenih informacij javnega značaja od splošnega dostopa za določene organe, predvsem varnostno-obveščevalne službe, ali pa je izključil določeno vrsto informacij. ZDIJZ je uvedel zgolj eno izključitev (arhivsko gradivo) in je sledil trendu razvoja prava dostopa do informacij javnega značaja, da je treba presojati vsak dokument oziroma informacijo posebej, oziroma da v osnovi vse informacije veljajo za javno dostopne. V tretji vrsti niso prosto dostopni tisti dokumenti, ki predstavljajo izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja po I. odst. 6. čl. ZDIJZ. Upoštevajoč navedeno, gre pritrditi prosilcu, da dejstvo, da organ zahtevanih dokumentov ni vzel za podlago pri izdelavi Poročila o izidu glasovanja za župana in da se zahtevane informacije ne morejo uporabiti za pripravo pritožbe, ne more biti razlog za zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja, saj ne predstavlja nobene izmed izjem, zaradi katerih organ lahko prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, ki jih ZDIJZ taksativno našteva v I. odst. 6. čl..
Ker v predmetni zadevi zahtevani dokumenti, kot je bilo že pojasnjeno, predstavljajo informacije javnega značaja, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal le še, ali obstoji katera izmed zakonsko določenih izjem iz I. odst. 6. čl. ZDIJZ. Poleg zgoraj navedenega argumenta, se je organ v izpodbijani odločbi skliceval tudi na izjemo iz 3. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ, ker naj bi zahtevani dokumenti vsebovali osebne podatke.
2. Osebni podatki kot izjema od dostopa do informacij javnega značaja in institut delnega dostopa
3. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ organu omogoča zavrnitev zahteve za dostop do informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. tč. 6. čl. ZVOP-1, je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. V 2. tč. 6. čl. ZVOP-1 pa je določeno, da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani dokumenti vsebujejo vrsto osebnih podatkov volivcev. V primeru vabila (obvestila) na volitve, zahtevka za glasovanje po pošti, volilne karte za glasovanje po pošti, zahtevka za glasovanje na domu in zahtevka za predčasne volitve gre pravzaprav za obrazce, ki jih je potrebno izpolniti pretežno z osebnimi podatki (ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega oziroma začasnega bivališča in podpis volivca), v volilnem imeniku pa so navedeni ime, priimek, datum rojstva, spol in naslov bivališča volivcev, kar vse predstavlja varovane osebne podatke volivcev.
Iz zgoraj citiranih določb ZVOP-1 sicer izhaja, da navedba zgolj imena in priimka fizične osebe, brez česarkoli drugega (npr. navedbe naslova, enotne matične številke občana ipd.), ne predstavlja nujno osebnega podatka v smislu ZVOP-1, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika, na podlagi katerih je mogoče določiti fizično osebo. Ne glede na to Pooblaščenec ocenjuje, da je posamezen volivec vendarle določljiv že na podlagi podatka o imenu in priimku osebe, saj ga je moč na podlagi omenjenega podatka, skupaj s podatkom o tem, v kateri občini prebiva (ta podatek izhaja namreč že iz samega dejstva, da ima oseba volilno pravico na območju določene občine), identificirati brez velikega napora in stroškov, to pa tudi ne zahteva veliko časa.
ZDIJZ pa v določenih primerih vendarle omogoča dostop tudi do dokumentov, v katerih je podana kakšna izmed izjem iz I. odst. 6. čl. ZDIJZ. Gre za institut delnega dostopa, ki je urejen v 7. čl. ZDIJZ, kjer je določeno, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. čl. in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Delni dostop je podrobneje urejen v 21. čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, v nadaljevanju Uredba), ki določa, da se v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena zakona, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:
1. na kopiji fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki;
2. v kopiji zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu. Če se prosilcu omogoči vpogled v zahtevano informacijo v prostorih organa, se mu v primeru delnega dostopa omogoči vpogled v kopijo dokumenta, ki jo organ pripravi skladno s prvim odstavkom tega člena. V smislu navedenih določb je torej organ dolžan, če je le mogoče, dokument izročiti prosilcu in na ta način omiliti izjeme iz 6. čl. ZDIJZ.
V obravnavanem primeru pa se postavlja vprašanje smiselnosti delnega dostopa. Po mnenju Pooblaščenca gre namreč v primeru nekaterih zahtevanih dokumentov, in sicer vabila (obvestila) na volitve, zahtevka za glasovanje po pošti, zahtevka za glasovanje na domu, zahtevka za predčasne volitve in dela volilnega imenika za tolikšno količino in pogostost varovanih osebnih podatkov, da bi bil delni dostop sicer mogoč, ne pa tudi smiseln. Že Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da delnega dostopa ni potrebno odobriti takrat, ko bi bil ta brez smisla. Delni dostop je brez vsakršnega smisla, če so dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za upravičenca (primer Olli Mattila v. Komisija in Svet EU, št. T-204/99, z dne 12.7.2001, ECR II-226). Enako izjemo od delnega dostopa priznava tudi Priporočilo Sveta Evrope št. 2 (2002), ki v 2. tč. 7. načela im. »Oblike dostopa do uradnih dokumentov« določa, da je lahko delni dostop do uradnega dokumenta zavrnjen, če bi bil delni dostop zavajajoč ali brez smisla.
Pooblaščenec je v obravnavanem primeru z ogledom in camera ugotovil, da bi bil delni dostop do zgoraj naštetih dokumentov nedopusten, saj dokumenti zaradi popolne izgube vrednosti ne bi bili smiselni za prosilca. Po izvedbi delnega dostopa bi bili prosto dostopni zgolj podatki oziroma obrazci, ki so brez varovanih osebnih podatkov, povsem brez vsebinske vrednosti. Takšne informacije ne morejo zadostiti funkcijam pravice dostopa do informacij javnega značaja in udejanjiti načela odprtosti javnega sektorja. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec zaključil, da organ prosilcu teh dokumentov, in sicer vabila (obvestila) na volitve, zahtevka za glasovanje po pošti, zahtevka za glasovanje na domu, zahtevka za predčasne volitve in dela volilnega imenika, ni dolžan posredovati.
Navedbe o nesmiselnosti delnega dostopa pa ne veljajo za glasovnice ter volilne karte za glasovanje po pošti (A, B in C del). Glasovnice namreč ne vsebujejo osebnih podatkov, že samo število posameznih glasovnic pa za javnost ima vsebinsko vrednost. Iz volilnih kart (dela B in C) pa so razvidni naslovi in potrdila domov za starejše oziroma bolnišnic, v katerih so volivci glasovali po pošti in s tem utemeljenost glasovanja po pošti v vsakem posamičnem primeru. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec zaključil, da mora organ prosilcu omogočiti vpogled in fotokopiranje vseh glasovnic in volilnih kart za glasovanje po pošti (A, B in C del) v drugem krogu županskih volitev, ki so potekale 12.11.2006 v občini Škofja Loka, pri čemer je dolžan iz teh dokumentov izbrisati vsa imena in priimke, rojstne datume, naslove prebivališč ter podpise fizičnih oseb. Organ mora omenjene podatke izbrisati na podlagi 7. čl. ZDIJZ, in sicer na način, kot to določa 21. čl. Uredbe.
3. Test javnega interesa
Ker se je prosilec v pritožbi skliceval na test javnega interesa, je moral Pooblaščenec v konkretnem primeru izvesti še omenjeni test, in sicer v zvezi s podatki, ki predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo iz 3. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Test javnega interesa omogoča II. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, četudi je podana katera izmed izjem od prostega dostopa (v konkretnem primeru gre za izjemo iz 3. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ), če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Omenjeni test sicer bistveno relativizira v zakonu določene izjeme in omogoča širšo dostopnost do informacij javnega značaja ter s tem tudi večjo odprtost javnega sektorja, vendar ga je potrebno uporabljati z veliko mero previdnosti in znanja, saj test interesa javnosti, namesto dosedanjih absolutnih izjem od dostopa do informacij javnega značaja, zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se uporablja zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Pri testu interesa javnosti gre za tehtanje, pri katerem mora organ (uradna oseba organa prve stopnje, Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sodišče) presoditi, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je potrebno presoditi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Organ mora pri uporabi tega testa preprosto odločiti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z nerazkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd.
Pooblaščenec ocenjuje, da v predmetni zadevi interes javnosti do razkritja zahtevanih podatkov ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa do dokumentov. V konkretnem primeru nasproti javnemu interesu, ki naj bi terjal razkritje zahtevanih dokumentov, stoji interes volivcev, da se ne razkrijejo njihovi osebni podatki. Prosilec javni interes utemeljuje s tem, da bi razkritje zahtevanih dokumentov omogočilo ugotovitev zakonitosti izvedbe volitev in morebitnega nezakonitega delovanja organa in volilnih odborov. S tem v zvezi Pooblaščenec opozarja, da je ugotavljanju zakonite izvedbe lokalnih volitev namenjen poseben postopek, ki je dopusten neposredno po izvedbi lokalnih volitev. Zakon o lokalnih volitvah (Ur. l. RS, št. 72/93 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZLV) namreč v 13. poglavju določa postopke v zvezi z varstvom volilne pravice. 98. čl. ZLV tako določa, da ima zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora vsak kandidat, predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov in vsak volivec pravico vložiti ugovor pri občinski volilni komisiji. Ugovor se lahko vloži najpozneje naslednji dan po dnevu glasovanja. Občinska volilna komisija mora odločiti o ugovoru najpozneje četrti dan od dneva glasovanja. V 100. čl. ZLV je nadalje določeno, da ima zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov, vsak kandidat in predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov pravico vložiti pritožbo na občinski svet, razen v primeru nadomestnih volitev iz 30. člena tega zakona, kjer ima pravico do pritožbe samo predstavnik liste kandidatov. Pritožbo lahko vloži do začetka prve seje občinskega sveta. Pritožbo, ki se nanaša na nadomestne, naknadne ali ponovne volitve, pa lahko vloži najpozneje v 15 dneh od dneva teh volitev. 101. čl. ZVL pa določa, da če občinski svet pritožbi ne ugodi, lahko pritožnik v osmih dneh od dneva prejema obvestila, vloži pritožbo na sodišče, pristojno za upravne spore. Sodišče odloči o pritožbi v 30 dneh od dneva vložitve pritožbe. Z navedenimi določbami je zakonodajalec zagotovil pravna sredstva za ugotavljanje, ali so bile lokalne volitve izvedene zakonito, s čimer je zadostil javnemu interesu, ki ga navaja prosilec. Namen postopka dostopa do informacij javnega značaja ni ugotavljanje zakonitosti izvedbe volitev, zato to ne more biti razlog za to, da bi pravica do informacije javnega značaja prevladala nad pravico posameznikov do varstva osebnih podatkov.
Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi I. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa v izpodbijanem delu odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka. Organ je tako dolžan prosilcu omogočiti vpogled in fotokopiranje vseh glasovnic z volišč ter volilnih kart za glasovanje po pošti (A, B in C del) v zvezi z drugim krogom županskih volitev, ki so potekale 12.11.2006 v občini Škofja Loka, pri čemer je iz teh dokumentov dolžan izbrisati vsa imena in priimke, rojstne datume, naslove prebivališč ter podpise fizičnih oseb. To je dolžan storiti v roku 3 dni od pravnomočnosti te odločbe. Pravnomočnost bo nastopila v skladu s I. odst. 225. čl. ZUP takrat, ko se ta odločba ne bo več mogla izpodbijati v upravnem sporu (rok za vložitev tožbe v upravnem sporu pa je 30 dni). V preostalem delu pa je Pooblaščenec zahtevo zavrnil. Ker izračun višine stroškov v trenutku odločanja še ni možen (prosilec je namreč priglasil tudi stroške za fotokopije po računu, ki ga bo izstavil organ), bo o stroških postopka Pooblaščenec na podlagi IV. odst. 118. čl. ZUP izdal poseben sklep.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka