Prosilka zoper molk Gimnazije Koper
+ -Številka: 0900-269/2006/14
Kategorije: Ali dokument obstaja
Datum: 28.11.2006Številka: 0900-269/2006/14
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) na podlagi 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilka), zoper molk Gimnazije Koper, Cankarjeva 2, 6000 Koper (v nadaljevanju organ), izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
Pritožba zaradi molka in zahteva prosilke se kot neutemeljeni zavrneta.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 11.7.2006 na organ naslovila zahtevo za pridobitev fotokopij zapisnika zadnje seje sveta organa, soglasja Ministrstva za šolstvo in šport k sistemizaciji delovnih mest za šolsko leto 2005/2006 ter poslovno in finančno poročilo za leto 2005. Dne 13.7.2006 pa je prosilka na organ naslovila zahtevo za pridobitev fotokopije zapisnika sestanka aktiva učiteljev fizike, ki je potekal v prostorih organa 7.7.2006. V svoji zahtevi je prosilka zahtevala fotokopijo zapisnika v rokopisu, kot ga je zapisovala pomočnica ravnateljice.Dne 18.8.2006 je prosilke vložila pritožbo zaradi molka organa. V pritožbi je navedla, da organ z dopisom z dne 18.7.2006 od nje zahteva, da svojo vlogo iz 11.7.2006 dopolni, ter da naj navede, za kakšen namen zahtevano dokumentacijo potrebuje. V zvezi s pritožbo zoper molk organa v zahtevi, ki jo je podala 13.7.2006, pa prosilka v pritožbi navaja, da je zahtevo za pridobitev zapisnika podala dvakrat, in sicer dne 7.7.2006 ustno in dne 13.7.2006 pisno. Ob tem prosilka navaja tudi, da ji je namesto zahtevanega zapisnika ravnateljica organa poslala neko pisanje z dne 26.7.2006. Ob pregledu pritožbe in njej priložene dokumentacije, je Pooblaščenec ugotovil, da je organ prosilki dne 26.7.2006 res poslal dopis, v katerem pojasnjuje okoliščine in namen sklica spornega sestanka aktiva učiteljev fizike, nikjer v svojem dopisu pa se ne opredeli do prosilkine zahteve.
Pooblaščenec je dne 21.8.2006 organ v skladu s prvim odstavkom 255. člena ZUP pozval, da mu v roku treh dni sporoči, zakaj o zahtevi prosilke ni odločil. Organ je dne 24.8.2006 Pooblaščencu poslal dopis številka 25/255-06, v katerem pojasnjuje, da je razlog za zamudo nastal zaradi kolektivnega dopusta. V istem dopisu organ Pooblaščenca prav tako obvešča, da je prosilki prav tako odgovoril 24.8.2006 in dopisu priložil dve odločbi in dopis prosilki. Ob preučitvi omenjenega dopisa, je Pooblaščenec ugotovil, da je organ prosilki dne 24.8.2006 dejansko izdal odločbo št. 1 in odločbo št. 2, s katerima je njeni zahtevi zavrnil. V odločbi št. 1, se je organ skliceval na peti odstavek 6. člena ZDIJZ in zahtevo prosilke za posredovanje zapisnika zadnje seje sveta šole zavrnil, ker je bil zapisnik objavljen na javno dostopni oglasni deski, v zbornici organa. Z odločbo št. 2 je organ zavrnil zahtevo prosilke za posredovanje zapisnika sestanka aktiva učiteljev fizike in se ob tem skliceval na enajsto točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob preučevanju odgovora organa, je Pooblaščenec prav tako ugotovil, da omenjeni odločbi, ki ju je izdal organ, nimata vseh bistvenih sestavin, kot jih za odločbo zahteva ZUP.
Organ je Pooblaščenca dne 11.9.2006, z dopisom št. 28/281-06 obvestil, da mu podlagi pritožbe prosilke pošilja v vednost odločbo št. 27/280-06 z dne 11.9.2006 o delni zavrnitvi, s katero je nadomestil odločbi št. 1 in št. 2. V predmetni odločbi je organ združil zahtevi prosilke in ugodil njenim zahtevam, razen v delu, ko je prosilka zahtevala fotokopijo zapisnika zadnje seje sveta organa in se je organ skliceval na peti odstavek 6. člena ZDIJZ. Iz navedenega dopisa in priložene odločbe je Pooblaščenec ugotovil, da je organ prosilki ugodil tudi v delu, ko zahteva zapisnik sestanka aktiva učiteljev fizike in ga je priložil odločbi.
Prosilka je dne 19.9.2006, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZDIJZ, na organ naslovila vlogo oziroma zahtevo, s katero je organu sporočila, da Zapisnik delovnega sestanka ravnateljice z aktivom učiteljev fizike glede razporeditve ur v šolskem letu 2006/07, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedla v svoji zahtevi iz dne 13.7.2006. Gre namreč za tipkopis in ne za zapisnik v rokopisu, kot ga je zapisovala pomočnica ravnateljice. Organ je prosilki odgovoril zgolj z dopisom št. 28/290-06 z dne 26.9.2006, ki ga je v vednost poslal tudi Pooblaščencu. V navedenem dopisu organ prosilki pojasnjuje, da gre pri posredovanem dokumentu za kopijo zapiskov in ne kopijo zapisnika. Ob tem organ pojasnjuje tudi, da so uradni dokument organa samo Zapiski delovnega sestanka ravnateljice z aktivom učiteljev fizike glede razporeditve ur v šolskem letu 2006/7, pripominja pa tudi, da gre za kopijo zapiskov in ne zapisnika, zapiski v obliki, s katerimi organ razpolaga in so bili posredovani prosilki, pa so tudi shranjeni v arhivu šole. V zvezi s tem organ prosilki ponovno pojasnjuje, da gre pri njenem zahtevku za rokopis, ki je zasebne narave in se ne vodi v dokumentaciji organa.
Ob tem Pooblaščenec opozarja, da organ na prosilkino zahtevo z dne 19.9.2006 v zakonitem roku ni izdal zavrnilne odločbe, niti ni zahtevi prosilke ugodil, zato je treba šteti, da je organ glede te prosilkine zahteve še naprej v molku.
Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja, je Pooblaščenec v prostorih organa opravil ogled in camera dne 6.11.2006.
Pritožba ni utemeljena.
ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju Ustava RS). Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa zato, ker je podana kakšna izmed od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Za razjasnitev dejanskega stanja, ob dejstvu, da so se izjave prosilke in organa razlikovale in da prosilka vztraja pri pritožbi zoper molk, ker naj organ ne bi odločil o njeni zahtevi po četrtem odstavku 25. člena ZDIJZ ter jo seznanil s tisto informacijo, ki jo zahteva, se je Pooblaščenec na podlagi 11. člena ZInfP odločil, da razpiše ogled. Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevani dokumenti obstajajo ter vpogleda v njihovo vsebino, je, kot izhaja iz navedb, Pooblaščenec dne 6.11.2006 v pristojnosti pooblaščene osebe pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. čl. ZInfP. 11. člen ZInfP namreč določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesno dejanje v zahtevi za dostop do informacije javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, ali osebe, ki ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če je to potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca tej stranki prepreči dostop do zahtevane informacije. Teorija v tem primeru govori o odločanju de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju podatka. Kot pritožbeni organ glede dostopa do informacij javnega značaja mora namreč imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, vključno z možnostjo, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma dokumente na vpogled. Takšno delovanje narekuje tudi načelo materialne resnice, zapisano v 8. členu ZUP, ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Na ogledu je predstojnica organa Pooblaščencu pojasnila namen in okoliščine sklica sestanka aktiva učiteljev fizike ter pojasnila, da je o opravljenem sestanku v svojo dokumentacijo naredila uradni zaznamek. Povedala je, da je bil namen sestanka dosežen, edini zapisnik o sestanku pa je tisti, ki ga je organ poslal prosilki. Zapisnik je napisala, pretipkala predstojničina pomočnica, na podlagi beležk, ki jih je na sestanku ustvarila.
Na podlagi navedb predstojnice organa se je Pooblaščenec med tekom ogleda odločil, da kot pričo v postopku zasliši pomočnico ravnateljice, ki je sporni zapisnik pretipkala. Na zaslišanju je pomočnica ravnateljice na vprašanje, ali ima zapisnik v rokopisu, kot ga zahteva prosilka, odgovorila, da ne, ker je zapisnik pisala v zvezek, kamor shranjuje vse sestanke in jih potem pretipka. Na vprašanje, ali zvezek z zapisnikom sestanka še obstaja, je priča odgovorila, da ima polno zvezkov in da po končanem prepisu vse skupaj iztrga iz zvezka. Edini zapisniki v rokopisu so zapisniki konferenc in šolske maturitetne komisije. Ostalih zapiskov in zapisnikov v rokopisu ne vodijo. Hranijo samo naštete zapisnike. Na vprašanje, ali je bila ob prepisovanju zapiskov sestanka ravnateljice z aktivom učiteljev fizike izpuščena kakšna vsebina oz. njegova oblika prilagojena, je priča odgovorila, da je, ko je zapisovala, pisala na hitro. Bistvo sestanka je bilo delitev ur med profesorji, zato je zapisovala bistvo. Priča je ob tem tudi pojasnila, da, ko je pisala beležko, ni povzemala izjav, ampak je zapisovala samo bistvo, kar pa je delitev ur. Na vprašanje, ali je priča prepričana, da teh zapiskov nima več, je priča odgovorila, da je prepričana, da je te rokopise vrgla stran, po tem, ko je vse skupaj prepisala. Priča je ob koncu zaslišala podala še izjavo, v kateri pojasnjuje, da vodi zapisnike vseh obveznosti in zadolžitev, ki jih ima, ob tem pa skrbi, da pri sebi nima preveč stvari, ki bi se nabirale.
Na podlagi opravljenega in camera ogleda, navedb predstojnice organa in izjave njene pomočnice, ki je bila na ogledu zaslišana kot priča, Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja ne obstaja, saj organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilka, ne razpolaga. Organ je v tem postopku Pooblaščencu večkrat pojasnjeval, da zahtevani dokument ne obstaja. Pooblaščenec ne vidi razumnega razloga, da ne bi verjel navedbi organa, da ne razpolaga z dokumentom, ki ga zahteva prosilka. Iz tega razloga Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je prosilcu v celoti ali delno ne posreduje (prim. drugi odstavek 10. člena ZinfP), zlasti zato, ker je Pooblaščenec na ogledu kot pričo zaslišal pomočnico predstojnice organa, njeno pričanje pa ocenil kot verodostojno. Zaslišana priča, ki je pisala beležko sestanka in jo potem tudi pretipkala, je izjavila, da si o vseh svojih obveznostih izdeluje zapiske, z namenom, da ima pregled nad svojimi obveznostmi in da jih zato, da se ji ne nakopiči preveč zadev, potem tudi zavrže. Na tej podlagi so navedbe organa, da takega zapisnika, kot ga zahteva prosilka, v teku pritožbenega postopka nima več, povsem prepričljive. Ob tem Pooblaščenec poudarja, da ne obstaja nikakršen dvom v resničnost navedb organa. Pooblaščenec ugotavlja, da je organ prosilki posredoval tisti zapisnik, s katerim razpolaga. Iz navedb in dejanj organa v postopku je tako jasno razvidno, da je prosilki želel posredovati zahtevano informacijo javnega značaja, vendar z njo ni razpolagal v celoti. Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilka, ne razpolaga, zahtevana informacija javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ne obstaja.
Ker se molk organa v skladu s 4. odst. 22. čl. ZDIJZ šteje kot odločba, s katero je zahteva zavrnjena, iz obrazložitve te odločbe Pooblaščenca pa so razvidni razlogi za zavrnitev zahteve, to pomeni, da pritožba ni utemeljena. Pooblaščenec je na podlagi 3. odst. 255. čl. ZUP o zahtevi prosilke odločil in podal tudi razloge za zavrnitev zahteve.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka